Hitri iskalnik po
bazah podatkov

E-novice

Aktualni članki in obvestila

HITRA PRIJAVA

Prva stran | Novice in članki | ZZV Kranj: Izjava za javnost po regijski konferenci

ZZV Kranj: Izjava za javnost po regijski konferenci

7. 10. 2012 | Mosa | novica

Objavljamo izjavo za javnost Zavoda za zdravstveno vastvo Kranj po regijski konferenci na temo alkohola, ki je potekala 2. oktobra 2012.

Regijska konferenca ALKOHOL – POMEMBEN JAVNO ZDRAVSTVENI PROBLEM TUDI V GORENJSKI REGIJI

Izjava za javnost

2. oktobra 2012 je v avli Mestne občine Kranj potekala regijska konferenca, ki jo je organiziral Zavod za zdravstveno varstvo Kranj v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Mestno občino Kranj. Ker je v letošnjem letu velika pozornost na področju javnega zdravja posvečena alkoholu, so konference na to temo potekale tudi v drugih regijah po Sloveniji. Namen konference v Kranju je bil širši javnosti predstaviti razširjenost in problematiko, vezano na tvegano in škodljivo rabo alkohola v gorenjski regiji, kako k njenemu zmanjševanju pristopajo različne službe, organizacije, društva ter lokalne skupnosti, prepoznati problematične pivske dogodke oz. okolja ter povezati različne lokalne akterje na področju zmanjševanja škode zaradi alkohola.

Konferenca je potrdila, da je tudi na Gorenjskem alkohol pomemben javno zdravstveni problem, ki močno prispeva k neenakostim prebivalcev. Posledice škodljive rabe alkohola se ne odražajo le na zdravju, temveč na različnih področjih življenja in dela posameznika, v njegovem bližnjem in širšem okolju, ne bremenijo pa samo posameznika temveč celotno družbo. Problematika je pomembna tudi z vidika človekovih pravic. Slovenija se po količini popitega alkohola na prebivalca, ki ga konzumiramo na izrazito škodljiv način, uvršča znotraj držav Evropske unije med najbolj obremenjene države. Na Gorenjskem izkušnje z alkoholom nima le šest odstotkov 15- do 16-letnikov, delež mladih, ki to izkušnjo že imajo, se povečuje (bolj pri dekletih), dobra polovica jih je že popivala in bila opita. Šest odstotkov odraslih, starih med 25 in 74 let, pije alkohol v čezmernih količinah, pomembno več moških kot žensk, vsaj enkrat v letu pa popiva slaba polovica odraslih moških in četrtina žensk. Zaradi alkoholu neposredno pripisljivih bolezni, poškodb in zastrupitev, ki pa predstavljajo le vrh ledene gore, je bilo na Gorenjskem v letu 2010 375 bolnišničnih zdravljenj, 97 primerov bolniškega staleža in 69 smrti. V enajstih letih je alkohol v gorenjski regiji skupaj vzel 581 življenj, od teh jih je bilo 60% mlajših od 65 let. Po podatkih Policijske uprave Kranj je, od povprečno 1800 prometnih nesreč, ki se letno zgodijo na Gorenjskem, 200 povzročiteljev pod vplivom alkohola. V zadnjih petih letih je zabeležen padec števila teh kršiteljev, k čemur menijo, da je verjetno prispevala strožja prometna zakonodaja, stalni nadzor na cestah in večja osveščenost voznikov motornih in drugih vozil. Še vedno pa je to več kot 12 % vseh povzročiteljev prometnih nezgod, cilj pa je, da bi ta delež padel pod 10 %. Na letni ravni policisti na Gorenjskem odredijo čez 37.000 preizkusov alkoholiziranosti in pri tem ugotovijo, da približno 1600 voznikov vozi pod vplivom alkohola. Pod vplivom alkohola je tudi skoraj vsak drugi kršitelj javnega reda in miru in po predvidevanjih policistov so v 20% primerov kaznivih dejanj storilci pod vplivom alkohola. Na Centru za socialno delo Kranj so v letošnjem letu obravnavali 46 primerov alkoholizma, zavedajo pa se in opozarjajo, da to še zdaleč niso vsi, ki so potrebni obravnave. Opažajo, da narašča alkoholizem med starejšimi osebami, še zlasti v času krize, veliko prikritega alkoholizma je tudi med ženskami. Gorenjska se sicer po pitju alkohola in posledicah škodljivega pitja v slovenskem prostoru ne uvršča med z alkoholom najbolj obremenjena območja, vendar tako po pitju kot po posledicah presega povprečje držav članic Evropske unije. Kot ogrožene skupine so prepoznani mladi – le-ti so ogroženi že zaradi svoje mladosti in vpliva okolja, ki je do alkohola zelo tolerantno, odrasle ženske (na eni strani v povezavi z nosečnostjo in ogroženostjo ploda, na drugi strani zaradi pogosto prikritega pitja), zaradi staranja prebivalstva ne smemo prezreti tudi starejših, ogrožene pa so tudi skupine kot so otroci alkoholikov, osebe v stiskah, osebe z duševnimi motnjami, osebe, ki imajo težave pri vzpostavljanju stikov z drugimi ljudmi, osebe, ki pijejo na tvegan/škodljiv način, pa se tega ne zavedajo, zasvojeni z alkoholom, ki se ne zdravijo. Kot problematični dogodki so bili izpostavljeni konci tedna, zaključek šolskega leta, maturantski izleti, koncerti, množične prireditve, praznični dnevi (martinovanje, december) ter seveda popivanja na prostem in t.i. »haubapartyji«, lokali in trgovine, ki kršijo pravilo o netočenju oz. prodaji alkoholnih pijač mladoletnim idr.

Se pa alkohola kot javno zdravstvenega problema premalo zavedamo. K temu prav gotovo prispeva velika dostopnost alkohola, »mokro« - pitju alkohola in opijanju naklonjeno okolje, v katerem je v očeh mnogih čuden tisti, ki ne pije, v javnosti preslabo poznavanje njegovih negativnih učinkov in neredko negativen odnos do oseb, ki so od alkohola že odvisne. Miti in zmote o alkoholu, o odvisnosti od alkohola in zdravljenju, ki so prisotni v naši družbi, predstavljajo oviro za bolj kritičen, pravočasen in učinkovit pristop k zmanjševanju škode, ki nastaja zaradi tveganega, škodljivega pitja in odvisnosti.

Problematika alkohola je široka in se dotika mnogih družbenih sektorjev. Kot je povedala predstavnica Ministrstva za zdravje, je temelj za zmanjševanje z alkoholom povezane problematike celovita alkoholna politika, ki zagotavlja vire in razvija kapacitete na področju preprečevanja škode zaradi alkohola, z nacionalnim programom določa skupne cilje in z akcijskimi načrti določa naloge in povezuje vse partnerje pri uresničevanju teh ciljev, vključno s civilno družbo, ukrepa na vseh ravneh, v različnih okoljih, na ravni posameznika in družbe, zagotavlja neprestano spremljanje in vrednotenje ukrepanja ter temelji na učinkovitih in cenovno učinkovitih ukrepih. Pri zmanjševanju škode, povzročene z alkoholom, ne gre spregledati velikega pomena lokalnega okolja, da mobilizira skupnost k zavzemanju aktivne vloge pri spreminjanju ne le posameznikovega pivskega vedenja, temveč tudi dejavnikov iz okolja, ki vplivajo na pivsko vedenje. Pomembno je, da se nosilci lokalnih oblasti in vsi ključni akterji na lokalni ravni zavedo te problematike in pristopijo k izvajanju aktivnosti. Kje so možnosti delovanja: širjenje strokovno podprtih informacij v javnosti, ki so v pomoč posameznikom pri oblikovanju kritičnih stališč do alkohola, pri tem je pomembna tudi vloga medijev, izvajanje preventivnih programov za različne ciljne skupine, nudenje mladim možnosti za konstruktivno preživljanje prostega časa in prostorov, kjer se lahko zabavajo brez alkohola, uvajanje alkoholne politike v delovna okolja in osveščanje zaposlenih, odkrivanje oseb, ki pijejo na tvegan oz. škodljiv način in spodbujanje k spremembi vedenja ter k odločitvi za iskanje pomoči, nudenje strokovne pomoči in podpore osebam s težavami zaradi alkohola in njihovim družinam, sprejem odlokov, ki prepovedujejo popivanje na javnih mestih, uvedba licenčnin, ne odpirati lokalov, kjer se prodaja alkohol, v neposredni okolici šol in dijaških domov, športnih objektov, omejevanje obratovalnega časa lokalov, dosledno izvajanje nadzora nad prodajo in strežbo alkohola mladoletnim osebam in že opitim osebam in kaznovanje kršiteljev, osveščanje strežnega osebja, zagotavljanje dostopnega javnega prevoza, izvajanje nadzora nad alkoholom v prometu ter ozaveščanje voznikov in drugih udeležencev v prometu, in drugo. Na Gorenjskem so v treh občinah (Kranjska Gora od leta 2008, Jesenice leta od 2010, Žirovnica leta od 2011) že v veljavi odloki, ki prepovedujejo popivanje na javnih površinah, kmalu naj bi se jim priključil še Kranj. Po mnenju varuhinje človekovih pravic bo dopolnitev odloka o javnem redu in miru v Mestni občini Kranj, o katerem bo mestni svet odločal 10. oktobra letos, v pomoč tudi staršem pri postavljanju mej.

Gorenjska sicer nima skupne regijske alkoholne politike, je pa bilo iz izvajanj udeležencev konference razvidno, da v regiji delujejo različni akterji, vsi s ciljem zmanjševanja škode, ki jo povzroča alkohol. Na okrogli mizi, ki je potekala pod naslovom Mreženje lokalnih akterjev na področju preprečevanja in zmanjševanja tvegane in škodljive rabe alkohola, so bile predstavljene aktivnosti, ki potekajo v okviru zdravstva, policije, centrov za socialno delo, zdravstvenega inšpektorata, osnovnih in srednjih šol ter visoke šole, LASov, občin, kluba študentov, delovne organizacije, klubov zdravljenih alkoholikov, medijev, svoj pogled na problematiko pa je podala tudi predstavnica dijakov. Pet gorenjskih akterjev je svoje programe predstavilo tudi na stojnici MOSA (mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola). Obstajajo torej različni programi, aktivnosti, je pa premalo povezovanja med akterji. Prepoznava in povezovanje različnih akterjev predstavlja pomemben izziv za regijo.

K zmanjševanju bremena, ki ga posameznikom in družbi prinaša alkohol, pa lahko da pomemben prispevek tudi vsak posameznik: da nikoli ne ponuja alkoholnih pijač otrokom in mladostnikom; da ne sili k pitju oseb, ki ne želijo piti; da vozi popolnoma trezen in ne prisede k vozniku, ki je pil; da spodbuja osebo, ki pije na tvegan ali škodljiv način, da poišče strokovno pomoč in jo podpira pri spremembi takega vedenja.

Regijska konferenca se je zaključila z željo, da ne bi bila le enkraten dogodek, temveč priložnost za povezave in delo na tem področju v bodoče na poti proti cilju: oblikovati okolje, ki podpira treznost in manj tvegano pitje.

Pripravila:
Mag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr.med., spec.soc.med.