• O mosi
•   |  Kaj delamo
•   |  O alkoholu
•   |  Novice in članki
•   |  Baze podatkov
•   |  Kam po pomoč
•   |  Za medije
•   |  Kontakti
•   |  Razpisi
•   |  Publikacije
•   |  Dejstva in številke

 

Znanost o alkoholu: Uravnavanje čustev pri bolnikih s sindromom odvisnosti od alkohola

18. 12. 2015 | Mosa | novica

V znanstveni reviji Alcoholism: Clinical and Experimental Research so pred kratkim objavili zanimivo raziskavo belgijskih znanstvenikov.

Glavni cilj raziskave je bil preko pol-strukturiranih intervjujev raziskati uporabo načinov uravnavanja čustev (UČ) pri bolnikih s sindromom odvisnosti od alkohola (SOA), kot opredeljenih v Grossovem modelu procesa uravnavanja čustev. Omenjeni model predvideva, da posameznik čustva doživlja v tistih situacijah, ki jih oceni kot zanj pomembne, čustva pa nastajajo preko ocene situacije, doživljanja, fizioloških procesov in vedenja. Vključuje pet možnih načinov UČ, in sicer: 1. izbiro situacije, ki v posamezniku lahko sproži čustva; 2. spremembo situacije, ki se nanaša na posameznikov trud preoblikovati situacijo, ki lahko sproži čustvo; 3. preusmerjanje pozornosti od situacije, ki sproža čustvo, na nekaj drugega; 4. kognitivno prevrednotenje, ki vključuje spremembe pomena ali pomembnosti zaznane situacije, ter 5. preoblikovanje odgovora, tj. preoblikovanje fiziološkega odziva, doživljanja ali vedenja. Preučili so še morebiten vpliv dolgotrajne abstinence in razstrupljanja na uravnavanje čustev in povezavo med stopnjo hrepenenja po alkoholni pijači in vrstah strategij uravnavanja čustev.

Opravljeni so bili pol-strukturirani intervjuji (s pomočjo za SOA prilagojenega Intervjuja o čustvih; Werner et al., 2011, J Psychopathol Behav Ocenite, 33, 346) s 44 bolniki SOA z različno dolžino vključenosti v zdravljenje in s 26 zdravimi posamezniki.

V primerjavi s kontrolno skupino so bolniki SOA poročali o značilno večji rabi preoblikovanja odgovora in preusmerjanja pozornosti ter manjši rabi kognitivnega prevrednotenja. Med bolniki SOA je bilo trajanje zdravljenja pozitivno povezano z uporabo kognitivnega prevrednotenja, pozitivna povezava pa se je pokazala tudi med uporabo preoblikovanja odgovora in stopnjo hrepenenja po alkoholni pijači.

Ugotovitve pojasnjujejo poseben vzorec uravnavanja čustev pri bolnikih s sindromom odvisnosti od alkohola. Prav tako kažejo, da je (1) abstinenca povezana s premikom v smeri bolj prilagodljivih vzorcev uravnavanja čustev in da (2) lahko raba neučinkovitih strategij UČ vodi do hrepenenja po alkoholu in nadaljevanja s pitjem alkohola. Morebitna potrditev teh ugotovitev z vzdolžnimi in mediacijskimi modeli bi prispevala k pomembnim znanjem tudi za klinično prakso.

Celoten članek si lahko ogledate tukaj.

Povej naprej:

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

 

Arhiv novic in člankov

• 2023
• 2022
• 2021
• 2020
• 2019
• 2018
• 2017
• 2016
• 2015
• 2014
• 2013
• 2012
• 2011
• 2010
• 2009