Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  Ena mojih ključnih prioritet je okrepitev preventive

Ena mojih ključnih prioritet je okrepitev preventive

4. 11. 2010 | Dorijan Marušič | članek

Govor ministra za zdravje, Dorjana Marušiča na I. Nacionalni konferenci o alkoholni politiki, Brdo pri Kranju

Spoštovane gostje, spoštovani gosti,               


pozdravljam Vas na še enem od niza dogodkov ministrstva za zdravje, ki naj bi predstavljal priložnost za izmenjavo izkušenj in stališč, nas bolje povezal med sabo, predvsem pa nam pomagal začrtati jasno pot v prihodnost na področju alkoholne politike.

Med nami še posebej pozdravljam varuhinjo človekovih pravic, gospo Zdenko Čebašek Travnik in svetovalca predsedniku države, gospoda Frenka Hočevarja, ki sta v svoji trenutni vlogi in sta bila tudi v svojih prejšnjih poklicnih vlogah pomembna podpornika in zagovornika ukrepov za zmanjšanje tveganega in škodljivega pitja.

Na začetku svojega mandata sem napovedal, da bo ena mojih ključnih prioritet okrepitev preventive. Večino bolezni, invalidnosti in prezgodnje umrljivosti lahko namreč danes z enostavnimi in cenovno učinkovitimi ukrepi uspešno preprečimo. V času krize, ko smo bili prisiljeni na novo pretehtati prioritete, je postalo še bolj očitno, kar sicer že dolgo vemo:  vlaganje v preventivo je nujen pogoj, da bomo lahko tudi v prihodnje v zdravstvu zagotavljali dostopno in kakovostno oskrbo vsem tistim, ki jo bodo potrebovali. Zdravje s staranjem populacije in podaljševanjem delovne dobe postaja hkrati tudi vedno bolj pomembna kategorija stabilnosti in socialno-ekonomskega razvoja družbe.

Ko govorimo o alkoholu, so zame s tega vidika zgovorni podatki, da je alkohol tretji dejavnik tveganja za prezgodnjo invalidnost in umrljivost; med mladimi celo prvi, saj je v skupini med 15 in 29 let z alkoholom povezana kar četrtina vseh smrti. Nič ne kaže, da lahko pričakujemo izboljšanje, saj mladi pri nas pijejo vedno bolj zgodaj in se pogosteje opijejo kot v povprečju v državah EU (43% SLO, 39% EU). Čeprav se nam poraba alkohola na prebivalca zadnjih 20 let zmanjšuje, zdravstvene posledice, kot je alkoholna ciroza jeter, temu ne sledijo. Zaskrbljujoč je na primer podatek, da nam raste umrljivost zaradi alkoholne bolezni jeter pri ženskah. V letu 2008 smo zaradi  alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov izgubili skoraj 80.000 koledarskih dni zaradi začasne odsotnosti z dela, za nadomestila bolniške odsotnosti s tega naslova pa porabili več kot 3,5 milijona evrov.

Govorim o posledicah tvegane in škodljive rabe alkohola, ki bi jih bilo mogoče preprečiti. 

Pogosto slišimo, da politika nerada vlaga v preventivo, ker se rezultati vlaganja pokažejo šele čez več kot deset let. Da to ne drži, pove že podatek, da smo v Sloveniji, podobno kot drugje, že v prvem letu uvedbe prepovedi kajenja v vseh javnih zaprtih prostorih zmanjšali akutne sprejeme zaradi srčnega infarkta za 6%. Zmanjšala pa se je tudi pojavnost drugih bolezni, povezanih s kajenjem. Šlo je za politično odločitev, ki je dala takojšnje merljive rezultate, in je bila sprejeta na podlagi trdnih zdravstvenih argumentov in dokazov o učinkovitosti.

Tudi alkoholna politika pozna vrsto ukrepov, ki dokazano učinkovito vplivajo na zmanjšanje invalidnosti in prezgodnje umrljivosti. Enega takih ukrepov poznamo v zdravstvu. Gre za svetovanje glede tvegane in škodljive rabe alkohola pri izbranem zdravniku, ki je cenovno učinkovit ukrep in vpliva tako na zmanjšano porabo alkohola pri posamezniku na splošno, kot na opustitev tveganega in škodljivega pitja. Od osmih posameznikov, ki tvegano in škodljivo pijejo, glede na raziskave eden po tovrstni obravnavi spremeni svoje pivske navade.

V Sloveniji je ta ukrep že nekaj let del preventivne dejavnosti v primarnem zdravstvu, šele pred kratkim pa nam ga je skupaj s prometom, notranjimi zadevami in pravosodjem uspelo umestiti v predlog nove zakonodaje varnosti v cestnem prometu kot alternativo kaznovalni politiki. To z vidika celovitega ukrepanja na ravni države in medresorskega sodelovanja zagotovo pomeni velik uspeh.

Svetovna zdravstvena organizacija priporoča še vrsto drugih preverjeno učinkovitih ukrepov, ki večinoma niso v domeni zdravstva, so pa nujen del celovite alkoholne politike. O tem bomo zagotovo več slišali danes, saj so se na naše vabilo k sodelovanju na konferenci odzvali ključni strokovnjaki in predstavniki mednarodnih organizacij. V okroglih mizah v okviru konference pričakujem vrsto predlogov in pobud za umestitev tovrstnih ukrepov v program vlade. Nadejam se, da bodo pobude spremljali tudi dobro pripravljeni argumenti.

I. slovenska konferenca o alkoholni politiki seveda ni prva konferenca o alkoholu v Sloveniji, želimo pa, da tokratni dogodek tradicionalno postane priložnost za poročanje o stanju in ukrepanju na tem področju, za povezovanje in skupno načrtovanje. Zaključki tokratne konference bodo zame in za Svet za alkoholno politiko pri ministrstvu za zdravje vsekakor izhodišče za pripravo dvoletnega akcijskega načrta, ki ga predvideva zakon. Tudi ta bo prvi in bo njegov glavni namen, da nas bolje poveže v učinkovito ukrepanje.

 

Dorijan Marušič
Minister za zdravje

 

 

Govor je bil objavljen z dovoljenjem Službe za odnose z javnostmi in protokol pri Ministrstvu za zdravje.

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

O avtorju

Dorijan Marušič

Dorijan Marušič Minister za zdravje.

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se