Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  Učinek komunikacije mladostnika s starši in vrstniki na pitje alkohola pri mladostnikih

Učinek komunikacije mladostnika s starši in vrstniki na pitje alkohola pri mladostnikih

17. 8. 2015 | Tadeja Hočevar | članek

Pitje alkohola in opijanje sta med mladostniki razmeroma pogosti tvegani vedenji. Kakšne izkušnje ima mladostnik z alkoholom, je povezano tudi z družinskimi in vrstniškimi dejavniki. Nas je v pričujočem delu zanimalo, kako se stopnja tveganosti izkušenj s pitjem alkohola in opijanjem pri slovenskih11-, 13- in 15-letnih mladostnikih povezuje z značilnostmi njihovega  komuniciranja oziroma odnosov s starši in z vrstniki.

Na vzorcu 5429 mladostnikov, starih od 11 do 15 let, smo z ugotavljanjem koeficientov povezanosti med pari spremenljivk in multiplo linearno regresijo ter na podlagi kvalitativne metode fokusnih skupin prišli do sledečih rezultatov:

(1) slovenske mladostnike lahko razdelimo v različne skupine glede na to, ali pijejo alkohol in se opijajo oziroma kako pogosto to počnejo, hkrati pa na podlagi tega določimo tudi stopnje tveganosti izkušenj mladostnika s pitjem alkohola z vidika pogostosti pitja alkohola in opijanja (STIPA),

(2) kakovost odnosa oziroma komuniciranja mladostnika s starši je lahko zaščitni dejavnik glede pitja alkohola pri mladostnikih,

(3) večina staršev se s svojimi mladostniki pogovarja o pitju alkohola, pri čemer so situacije, v katerih pride do pogovora, stališča staršev in njihovo zanimanje za stališča mladostnika ter razlage o posledicah alkohola različni,

(4) slovenski mladostniki pijejo alkohol v družbi svojih staršev in /ali vrstnikov, opijajo pa se predvsem v družbi z vrstniki, slednje običajno ob vikendih zvečer,

(5) med izbranimi dejavniki so najboljši napovedniki STIPA med mladostniki pogostost druženja s prijatelji ob večerih ter pogostost pretepanja in sodelovanja pri trpinčenju drugih,

(6) pri mlajših mladostnikih ima kakovost odnosov s starši večjo napovedno moč pri STIPA kot pogostost druženja s prijatelji ob večerih, pri starejših mladostnikih pa ima večjo napovedno moč pogostost druženja s prijatelji ob večerih. Ob s starostjo pogojenem večanju napovedne moči pogostosti druženja z vrstniki pri STIPA se napovedna moč kakovosti odnosov s starši s starostjo mladostnika ne zmanjšuje.

Dobljeni rezultati, ki so v Sloveniji prvi tovrstni in pridobljeni na reprezentativnem vzorcu šolajočih se mladostnikov, starih od 11 do 15 let, predstavljajo pomemben doprinos v razumevanju pomena družinskih in vrstniških dejavnikov pri pitju alkohola in opijanju med mladostniki. Kot taki so pomemben argument za kombiniranje ukrepov omejevanja dostopnosti alkohola s preventivno promocijskimi, ki naj bodo starostno specifični in usmerjeni v opolnomočenje staršev in mladostnikov za izbiro zdravih življenjskih možnosti.

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

O avtorju

Tadeja Hočevar

Tadeja Hočevar Tadeja Hočevar.

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se