Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  Strokovno srečanje: Vključevanje civilnih organizacij s področja alkohola v raziskovalno dejavnost

Strokovno srečanje: Vključevanje civilnih organizacij s področja alkohola v raziskovalno dejavnost

26. 3. 2010 | Mosa | novica

Reševanje alkoholne problematike potrebuje celovit pristop

 
Ljubljana, 25. marec 2010 – Podatki Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) kažejo, da je leta 2008 v Sloveniji zabeležena poraba čistega alkohola na odraslega prebivalca znašala 11 litrov, od 10 do 15 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pa naj bi bilo odvisnih od alkohola. Alkohol je torej velik javnozdravstveni problem. Zato je treba k problematiki pristopiti celostno, v to pa morajo biti aktivno vključene tudi civilnodružbene organizacije. 

Izgradnji vezi med različnimi deležniki, ki v Sloveniji delujejo na področju alkohola, je bilo namenjeno današnje strokovno srečanje z naslovom Vključevanje civilnodružbenih organizacij s področja alkohola v raziskovalno dejavnost, ki sta ga pod finančnim okriljem Evropske komisije in projekta STEPS (angl. »Strengthening Engagement in Public Health Research«, krepitev vpetosti v javnozdravstvene raziskave) organizirala IVZ in Inštitut za raziskave in razvoj Utrip v sodelovanju s slovenskim projektom MOSA (Mobilizacija skupnosti za odgovornejši odnos do alkohola). 

Posledice tveganega pitja alkohola so veliko breme


Posledice tveganega pitja alkohola predstavljajo veliko breme za posameznike, njihove svojce in državo. »V Sloveniji ne odstopamo od povprečja EU po registrirani porabi alkohola, temveč po škodi, ki nastane zaradi škodljivega in tveganega pitja. Ugotavljamo veliko tolerantnost do opijanja in drugih oblik škodljivega in tveganega pitja, kot je na primer vožnja pod vplivom alkohola. Državi je na voljo vrsta dobrih in tudi cenovno učinkovitih ukrepov, da pa bi jih politika sprejela in bi v praksi zaživeli, morajo imeti podporo civilne družbe. Za svoje delo civilna družba potrebuje jasne usmeritve stroke, ki temeljijo na rezultatih raziskovalne dejavnosti. Povezovanje stroke in civilne družbe je za celovito alkoholno politiko v Sloveniji nujno,« poudarja Vesna Kerstin Petrič, vodja sektorja za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog pri ministrstvu za zdravje. 

Ključ  do učinkovitih ukrepov je sodelovanje vladnega in nevladnega sektorja


»Za oblikovanje učinkovitih politik je pomembno, da pridobivamo ustrezne podatke o stanju in da jih znamo razumeti in uporabiti: bodisi za oblikovanje politik na državni ravni bodisi za oblikovanje učinkovitih preventivnih programov, programov za zgodnejše prepoznavanje oseb z visokim tveganjem za razvoj odvisnosti, kakor tudi za tiste, ki že potrebujejo zdravljenje,« je povedala Marija Seljak, direktorica IVZ. Tudi ona je poudarila, da imajo poleg vladnih organizacij in skupnosti pri tem pomembno vlogo nevladne organizacije, saj imajo dostop do skupnosti, do ljudi, kar je pri ukrepanju ključno.

Raziskovalno delo v pomoč tudi civilnodružbenim organizacijam


»Na raziskovanje moramo gledati kot na proces, ki ne zajema samo izvajanja raziskav za pridobivanje novih podatkov, temveč pomeni tudi našo sposobnost prevajanja obstoječih rezultatov v prakso,« je povedala dr. Maja Zorko z IVZ-ja. Pomen in koristi medsebojnega sodelovanja tudi na področju raziskovanja pa je povzel tudi Matej Košir z Inštituta za raziskave in razvoj Utrip: »Prepogosto se civilnodružbene organizacije niti ne zavedajo strateške pomembnosti in moči raziskovalnega dela pri svojem delu. Že samo dobro premišljena uporaba raziskovalnih podatkov lahko ključno pripomore k doseganju zastavljenih ciljev vsake organizacije ter k uspešnejšemu utemeljevanju lastnega programa, projektov in načrtov za prihodnost. Civilnodružbene organizacije pa imajo eno od ključnih vlog tudi v procesu zbiranja različnih raziskovalnih podatkov, s čimer pripomorejo h kakovosti, k relevantnosti in obsežnosti zbranih podatkov in informacij.« 

Informacijsko središče MOSA


Veliko možnosti sodelovanja med deležniki, ki v Sloveniji delujejo na področju alkohola, nudi projekt MOSA. Predstavila ga je doc. dr. Tanja Kamin s Fakultete za družbene vede: »V Sloveniji se z reševanjem alkoholne problematike ukvarja približno tristo predstavnikov različnih organizacij, kar pomeni, da je vanjo vloženih veliko sredstev in energije. Vseeno ugotavljamo, da so deležniki premalo povezani, premalo seznanjeni z delom drug drugega in premalo usklajeni v delovanju. Menimo, da je vzpostavljanje mreže strateških partnerjev posebnega nacionalnega pomena, saj spodbuja dolgoročno povezovanje najpomembnejših akterjev alkoholne politike v Sloveniji. S tem namenom nastaja informacijsko središče MOSA (www.infomosa.si), kjer lahko najdete podatke o tem, kdo in kako v Sloveniji deluje na področju alkohola ter izpostavite probleme in zapostavljena vprašanja na področju reševanja alkoholne problematike.«

###

Podobna srečanja, kot je bilo današnje v Ljubljani, potekajo v tem tednu tudi v enajstih drugih evropskih državah, ki sodelujejo pri projektu STEPS. 

###

Projekt STEPS z daljšim imenom »Strengthening Engagement in Public Health Research« ali  slovensko Krepitev vpetosti v javnozdravstvene raziskave poteka v sklopu 7. okvirnega programa pod finančnim okriljem Evropske komisije, vodijo pa ga UCL (University College London), Krizni center Skalbes iz Rige in pisarna EUPHA (European Public Health Association) v Utrechtu, ki so k sodelovanju povabili 12 nacionalnih organizacij iz 12 novih članic EU, delujočih na področju javnega zdravja. 

###

Dodatne informacije:

Urška Kaloper
Tel. št.: 01/2441 479
E-pošta: urska.kaloper@ivz-rs.si

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se