Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  Stališče Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede alkohola in njegovih škodljivih posledic

Stališče Nacionalnega inštituta za javno zdravje glede alkohola in njegovih škodljivih posledic

21. 2. 2019 | Mosa | novica

VSAKO PITJE ALKOHOLA JE TVEGANO. Najnovejše raziskave kažejo, da varna meja pitja ne obstaja in da katerokoli pitje alkohola že pomeni določeno stopnjo tveganja za zdravje ter blagostanje posameznika in širše skupnosti. Načeloma velja, da več kot popijemo ob eni ali več priložnostih, večjemu tveganju izpostavljamo sebe, svojo družino in druge. Večja poraba alkohola v državi, pomeni več izgubljenih let življenja zaradi slabega zdravja, invalidnosti ali prezgodnjih smrti. Pomeni tudi večje ekonomsko breme za posameznika, njegove bližnje in družbo zaradi: več prezgodnjih smrti, več samomorov in umorov, več bolezni in zastrupitev, več prometnih, delovnih in drugih nezgod, poškodb ter invalidnosti, več nasilja, duševnih stisk in drugih težav v duševnem zdravju, več socialne izključenosti in revščine, manjšo delovno učinkovitosti in več odsotnosti z dela.

PITJE ALKOHOLA JE V SLOVENIJI RESEN PROBLEM. V zadnjih desetletjih je bilo narejenih mnogo raziskav, ki so pokazale, da ima pitje alkohola veliko različnih škodljivih posledic. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) uvršča pitje alkohola med najpomembnejše dejavnike tveganja za breme bolezni in prezgodnjo umrljivost ter povezuje škodljivo rabo alkohola z več kot 200 bolezenskimi stanji, poškodbami in zastrupitvami. Alkohol je peti najpomembnejši dejavnik tveganja za izgubljena leta zdravega življenja. V Sloveniji alkohol predstavlja velik javnozdravstveni in družbeni problem, posledice njegove škodljive rabe pa prizadenejo: posameznika (npr. slabše počutje, poslabšanje zdravja, težave v odnosih in na delovnem mestu, prometne in druge nezgode), njegovo družino (npr. slabši odnosi ali nasilje, težave v duševnem zdravju pri otrocih in drugih bližnjih), širšo okolico (težave na delovnem mestu, konfliktnost v odnosih, nerazumevanje, kriminal) in družbo (slabše zdravje prebivalstva, prezgodnje smrti, izguba prihodka zaradi zmanjšane učinkovitosti, stroški obravnave in zdravljenja, stroški dela policije).

SKUPNI VPLIV ALKOHOLA NA SRČNO-ŽILNI SISTEM JE NEGATIVEN. Novejše raziskave so pokazale, da so bili zaščitni učinki alkohola na populacijski ravni v preteklosti precenjeni. Danes vemo, da je skupen učinek alkohola na globalno breme srčno-žilnih bolezni negativen, še zlasti v družbah, kjer je pogosto opijanje, kar je značilno tudi za našo državo. Alkohol kvari srčno mišico, vpliva na srčni ritem (aritmije), zvišuje krvni tlak in maščobe v krvi, povečuje telesno težo ter poveča tveganje za možgansko kap zaradi krvavitve.

ALKOHOL POVEČUJE TVEGANJE ZA NASTANEK NEKATERIH VRST RAKA. Mednarodna agencija za raziskovanje raka (International Agency for Research on Cancer - IARC) je alkohol (acetaldehid, etanol in alkoholne pijače) uvrstila v isto skupino kot je uvrstila tobak, t.j. v 1. skupino, kamor so uvrščene snovi, ki so rakotvorne za človeka. Tveganje za raka je za večino ljudi prisotno že ob pitju manjših količin alkohola in je večje v primerjavi s tistimi, ki alkohola ne pijejo; na primer že pitje 1 pijače na dan značilno poveča tveganje za nekatere rake, kot je rak dojke pri ženski. Pitje alkohola je povezano tudi s povišanim tveganjem za razvoj raka ustne votline, žrela, požiralnika, jeter, debelega črevesa in danke. Tveganje za raka se zmanjša, če alkohola ne pijemo.

PITJE ALKOHOLA NI USTREZEN VIR POMEMBNIH HRANIL. Alkohol vsebuje veliko energije (7 kcal oz. 29 kJ na gram), ki pa ga zaradi škodljivih vplivov na zdravje ne prištevamo med hranila. Pitje alkohola lahko prispeva k prevelikemu vnosu kalorij in slabi hranilni vnos. Kot energijsko hranilo tako lahko prispeva k povečevanju problema debelosti. Uradna medicina priporoča uravnoteženo prehranjevanje. To pomeni, da z uživanjem zdravju koristnih živil iz vseh priporočenih skupin živil v priporočenih in optimalnih količinah, v telo vnesemo vsa pomembna hranila, brez škode za zdravje. Zelenjava in sadje (kamor sodi tudi sveže nepredelano grozdje), ki spadajo med nepogrešljivi del uravnotežene prehrane, vsebujejo antioksidante, vlaknine, vitamine, elemente in številne druge pomembne sekundarne rastlinske snovi. Z njunim rednim vključevanjem v uravnotežene obroke pokrijemo vse prehranske potrebe za normalno delovanje našega telesa, zagotavljamo optimalno storilnost in varujemo pred prehransko pogojenimi zdravstvenimi posledicami. Pitje vina ni ustrezen vir pomembnih hranil in s prehranskega vidika ni potrebno.

NOSEČNICE, OTROCI, MLADOSTNIKI IN MLADI ODRASLI SO MED NAJRANLJIVEJŠIMI. Pitje alkohola v času nosečnosti lahko privede do negativnih posledic v telesnem in duševnem razvoju ploda. Tudi pitje alkohola v času dojenja lahko škodljivo vpliva na razvoj otroka. Čim mlajša je oseba, ko začne piti alkohol, tem večja je verjetnost, da bo imela pozneje v življenju težave zaradi  alkohola. Alkohol ima nevrotoksičen učinek (je škodljiv za možgane) v vseh obdobjih našega življenja. Raziskovalci ugotavljajo, da so možgani otrok in mladostnikov občutljivejši za škodo, ki nastane zaradi izpostavljenosti alkoholu.

ZARADI ALKOHOLA V SLOVENIJI VSAKO LETO BELEŽIMO TUDI DO 2000 SMRTI. Vsak dan v Sloveniji zaradi vzrokov, povezanih izključno z alkoholom, umreta najmanj dve osebi. Zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani, je v obdobju 2004–2017 vsako leto v povprečju umrlo dodatnih 55 oseb. Skupaj je to najmanj 927 smrti na leto, ki so nepotrebne in bi jih lahko preprečili. Škodljivo pitje alkohola je povezano še s številnimi drugimi boleznimi, kot so npr. rakava obolenja, mišično-skeletne in srčno-žilne bolezni, bolezni prebavil ipd. Alkohol je pomemben dejavnik tveganja za razvoj teh bolezni. Tako je smrti, povezanih z alkoholom, dejansko bistveno več. Po podatkih študije o globalnem bremenu bolezni, povezanih z alkoholom, za leto 2016, naj bi bilo takih smrti v Sloveniji skoraj 2000.

ŠKODA, POVEZANA Z ALKOHOLOM, JE VELIKO FINANČNO BREME ZA DRŽAVO. Ocena zdravstvenih stroškov, ki so povezani s pitjem alkohola, je v Sloveniji v letih 2012–2016 v povprečju znašala 147 milijonov € letno. Če prištejemo še grobo oceno nekaterih drugih stroškov (npr. prometne nezgode, nasilje v družini, kriminalna dejanja – kraje, vandalizem), se ta številka zviša na 228 milijonov €. Vsem tem stroškom pa bi bilo treba prišteti še nekatere druge, npr. stroške zmanjšane produktivnosti in stroške, ki nastanejo zaradi duševnega trpljenja bližnjih, predvsem otrok.

Pripravili: Strokovnjaki NIJZ s področja prehrane in alkoholne problematike.

 

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se