Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  Poročilo s konference ZZV LJ: Problematika alkohola v ljubljanski regiji

Poročilo s konference ZZV LJ: Problematika alkohola v ljubljanski regiji

26. 6. 2012 | Mosa | novica

V torek, 12.6.2012 je na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana potekala regijska konferenca javnega zdravja z naslovom Problematika alkohola v ljubljanski regiji. Spodaj je na voljo kratko poročilo s konference, pripeta pa so tudi predavanja in predstavitve programov v e-obliki.

Pozdravni nagovori

Z uvodimi pozdravi je občinstvo najprej nagovoril  mag. Tomaž Čakš, direktor ZZV Ljubljana, ki je poudaril pomen te konference. Z nagovorom je nadaljevala ga. Mojca Gobec, generalna direktorica direktorata za javno zdravje z Ministrstva za zdravje, ki je poudarila predvsem pomen povezanosti različnih deležnikov na lokalni ravni; priložnosti, ki jo ponuja regijski konferenca, pa so predvsem možnosti za povezavo, saj je potrebno vztrajno sistematično delo vseh vpletenih.

Nadaljevala je Tjaša Ficko, podžupanja Mestne občine Ljubljana, ki je izpostavila, da si alkoholna problematika zasluži pozornost. V ta namen so na MOL povečali sredstva za sofinanciranje programov na tem področju v višini 2,2 miljona EUR. Poudarila je, da bo lokalna samouprava na področju preventive zelo pomembna,  izpostavila je tudi pomen NVO, ter da je cilje različnih skupin potrebno slišati in jih tudi razumeti. Izpostavila je tudi problem alkohola pri mladih; meni, da je potrebno zmanjšati dostopnost alkohola pri mladih, poudarila pa je tudi velik pomen družine pri reševanju tega problema. Povedala je tudi, da so na MOL odprti za nove ideje.

PREDAVANJA – 1. SKLOP

S predavanji je pričela Vesna Kerstin Petrič z Ministrstva za zdravje, ki  je predstavila alkoholno politiko v Sloveniji. Najprej je poudarila uspehe na področju vožnje pod vplivom alkohola, saj se je število alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 zmanjšalo za 41 %.

Nato je predstavila Mejnike evropske alkoholne politike v obdobju 2000 do 2010 in alkoholno politiko v Sloveniji, ob tem pa je podala tudi izzive alkoholne politike za prihodnost:

  • Sprejetje nacionalne strategije in Akcijskega načrta, ki vključujeta vse ključne deležnike;
  • Vzpostavitev celovitega sistema spremljanja stanja na področju tvegane in škodljive rabe alkohola, ocena bremena bolezni in vrednotenje posameznih ukrepov in programov alkoholne politike;
  • Vzpostavitev nacionalne koalicije za podporo nacionalni alkoholni politiki;
  • Novi viri, nova orodja in omogočanje pretoka znanja;
  • Mobilizacija lokalne skupnosti in vseh ključnih akterjev na lokalni ravni.

Poudarila je tudi pomen MOSE, ki jo vidi predsvem kot priložnost za povezovanje vseh, ki delujejo na področju alkohola kot tudi za izmenjavo informacij.

Predavanje je dostopno tukaj: Vesna Kerstin Petrič

 

Naslednja je predavala dr. Maja Zorko z Inštituta za varovanje zdravja, ki je predstavila podatke o rabi alkohola in posledicah škodljivega pitja alkohola v Sloveniji med odraslimi in mladostniki:

  • Zaradi vzrokov, ki jih pripisujemo alkoholu, imajo v Sloveniji večje tveganje za umrljivost moški in prebivalci vzhodne Slovenije. Stopnja umrljivosti se povečuje z zniževanjem koeficienta razvitosti občin.
  • Mladi so bolj ranljivi za razvoj odvisnosti, zato velja priporočilo SZO za dvigovanje starostne meje ob prvem pitju alkohola. Pitje alkohola se začenja že pri 11 letih (2%), potem strmo narašča. Promocija in preventiva naj se zato usmerita v zgodnja leta otrokovega razvoja, v prvo triado osnovne šole. Pitje alkohola je v Sloveniji pogostejše pri fantih, pri mladostnikih s podpovprečnim učnim uspehom, med tistimi, ki obiskujejo poklicno šolo,  ter pri mladostnikih, kjer sta oba starša nezaposlena.
  • Med mladimi naraščajo visoko tvegane oblike pitja, kot so opijanje. Zmanjšujejo pa se razlike med spoloma, na račun pogostejšega opijanja med dekleti.
  • 15-letniki presegajo evropsko povprečje v tedenskem pitju in opijanju, stanje je boljše med 11- in 13- letniki: delež 11- in 13-letnikov, ki nikoli ne posežejo po alkoholu, narašča.
  • Mladi o zakonodaji: Mladi menijo, da zakonodaja nima velikega vpliva na posameznika, vendar so se tisti mladostniki, ki so poznali zakonodajo, v manjši meri odločali za pitje alkohola. Mladi rabijo več prostorov, ki bi bili namenjeni druženju med mladimi, saj je v MOL manj opijanja med tistimi, ki se ukvarjajo s hobiji, kot tistimi, ki postopajo po mestu.

Predavanje je dostopno tukaj: Maja Zorko

 

OKROGLA MIZA

Na okrogli mizi, ki jo je vodila Vesna Kerstin Petrič z Ministrstva za zdravje, so o pomenu povezovanja na lokalni ravni spregovorili:

  • Tanja Hodnik, Mestna občina Ljubljana, ki je izpostavila da MOL podpira preventivne programe, telefonsko svetovanje, spletne informacije, terapevtsko delo, programe anonimnih alkoholikov, družinsko svetovanje, prostočasne aktivnosti. V lanskem letu so naročili evalvacijo programov in pokazalo se je, da je program After taxi dobro sprejet, prav tako nekateri programi svetovanja, vendar pa manjkajo programi za ženske.
  • Divna Klanfar, DPM Notranjska (Lokalne akcijske skupine Cerknica, Loška dolina, Bloke), ki je izpostavila, da ponujajo delavnice, predavanja, enodnevne akcije. Pri tem je poudarila, da je velik problem to, da starši problematičnih otrok v programih ne sodelujejo.
  • Lili Jazbec, Center za mlade Domžale (ki deluje že 16 let). Predstavila je program, ki so ga razvili na Centru: O sebi odločam jaz. Poudarila je, da je program dobro sprejet, vendar pa je sodelovanje staršev slabo. V njihovem okolju veliko otrok posega po alkoholnih pijačah. Center sodeluje tudi z zdravnicami v Zdravstvenem domu. Organizirali so tudi oblike svetovanja za otroke in starše na temo, kako organizirati aktivno preživljanje prostega časa za otroke.
  • Vida Šušteršič Bregar, Zdravstveni dom Medvode je predstavila Akcijsko skupino za preventivo zlorabe dovoljenih in nedovoljenih drog Medvode, ki so jo ustanovili leta 2002. Pobuda za ustanovitev je nastala v šolskem dispanzerju, kjer so se vedno pogosteje srečevali s težavami odvisnosti, s skrbmi in strahovi staršev ter s težavami samih mladostnikov. Aktivnosti, ki jih ponuja Akcijska skupina, so:
  • tematski večeri v knjižnici in okrogle mize na lokalni TV;
  • šola za starše predšolskih otrok »Z MALIMI KORAKI V VELIKI SVET« in šola za starše osnovnošolcev »ŠE PREDEN BO PREPOZNO« (obe šoli potekata v obliki predavanj in delavnic);
  • vsako leto organizirajo tudi posebna usposabljanja za pedagoške delavce;
  • v novembru so določili preventivni teden in za vse šole dan preventive, ko so si otroci višjih razredov ogledali predstavi »BLAZNO RESNO ZADET« in »DROGE, NE HVALA«;
  • v sodelovanju s šolami so organizirali »varne« šolske plese;
  • mladim so omogočili koriščenje športne dvorane za redno tedensko rekreacijo.
  • Edin Behrič, Lokalna akcijska skupina Vrhnika, je predstavil LAS, ki je bila ustanovljena leta 2006 in je najmlajša izmed akcijskih skupin. So strokovno posvetovalno telo župana, delujejo na področju preventive in veliko delajo z mladimi. Spodbujajo šport, imajo brezplačne rekreacije, nogomet, fitnes.

 

PREDAVANJA – 2. SKLOP

V drugem sklopu je s predavanjem začela dr. Tatja Kostnapfel iz Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana, ki je predavala na temo Raba alkohola v ljubljanski regiji – projekt Delovno mesto brez Alkohola. Predstavila je:

1) Podatke raziskave ESPAD – Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med srednješolsko mladino, 15-16 let

  • Od leta 1995 do leta 2007 se je razširjenost pitja alkoholnih pijač med dijaki povečala;
  • 1995: izkušnjo s pitjem alkoholnih pijač ima 85% dijakov 1. letnikov; leta 2007 pa že  94% dijakov
  • dobra polovica dijakov je bila že vsaj enkrat v življenju opita; 
  • zaznavamo porast tistih, ki so pili že 40-krat in bolj pogosto.

2) AKTIVNOSTI ZZV LJ NA MATURANTSKI PARADI

  • brez opijanja in uživanja alkohola, poziv k  treznosti, zabavi brez alkohola;
  • starše so pozvali, da mladim vsi skupaj s pozitivnimi sporočili in zgledi pokažemo, da se da zabavati brez alkohola;
  • pozvali so učitelje, da z dijaki spregovorijo o odgovornem odnosu do alkohola ter da poskrbijo za dobro informiranje o učinkih alkohola na mlad organizem;
  • BREZPLAČNO RAZDELJEVANJE VODE.

3) Projekt DELOVNO MESTO BREZ ALKOHOLA, nato pa je Soniboj Knežak iz Steklarne Hrastnik, ki tesno sodeluje z ZZV Ljubljana, predstavil primer dobre prakse o promociji zdravja in preventivi tveganih vedenj na delovnem mestu. Pravilnik o postopkih in načinu ugotavljanja alkohola so v Steklarni Hrastnik že sprejeli. V pravilniku so opredelili naslednje kršitve: prihajanje na delo vinjen, vnos alkohola, prodaja alkohola, uživanje alkohola med delovnim časom, 0,0 je standard za Steklarno Hrastnik.

4) AKCIJSKI NAČRT ZA PREPREČEVANJE TVEGANE IN ŠKODLJIVE RABE ALKOHOLA V LJUBLJANSKI REGIJI V LETU 2012 - 2013.

Celotno predavanje je dostopno tukaj: Tatja Kostnapfel

Naslednji je predaval Ljubo Zajc iz Javne agencije RS za varnost v prometu, ki je spregovoril o alkoholu v cestnem prometu. Cilj Agencije je zmanjševanje števila umrlih zaradi vožnje pod vplivom alkohola do leta 2021. Poudaril je, da je potrebno storiti vse, da zaradi vožnje pod vplivom alkohola ne bo umrlo več kot 25 udeležencev!
V letu 2012 se je število umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah, ki jih je povzročil alkoholiziran udeleženec ponovno zmanjšalo in sicer:

  • V obdobju januar – april je v letošnjem letu umrlo 5 udeležencev, kar je 55 % manj kot v istem obdobju preteklega leta.
  • V obdobju januar – april je bilo 275 poškodovanih udeležencev, kar je 23 % manj kot v istem obdobju preteklega leta.

Predstavil je tudi novo prometno zakonodajo, več o njej si lahko preberete tukaj:

Predavanje je dostopno tukaj: Ljubo Zajc

Naslednja je predavala dr. Majda Zorec Karlovšek iz Inštituta za sodno medicino, ki je predavala na temo Poudarki iz delovno-pravne zakonodaje. Izpostavila je, da je po veljavni zakonodaji uživanje alkohola samostojna odločitev in pravica vsakega posameznika; da pa po 51.členu Zakona o varnosti in zdravju na delu velja prepoved dela pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi. Poudarila je, da s promocijo zdravja na delovnem mestu zajamemo najširši krog odraslih oseb, jih dodatno izobražujemo in spodbujamo k zdravemu življenju in varovanju zdravja tudi v privatnem življenju, s tem pa tudi k spreminjanju stališč in odnosa do alkohola. DELOVNO MESTO BREZ ALKOHOLA naj postane zavestna odločitev vseh sodelujočih!

Predavanje je dostopno tukaj: Majda Zorec Karlovšek

S predavanjem je nadaljevala Fani Čeh iz Zavoda RS za šolstvo, ki je opozorila na pomen potrebe po verifikaciji programov, ki spadajo v slovensko šolo. Kaj je v šoli lahko program primarne preventive in kaj ne? Treba je oblikovati kriterije vrednotenja programov in v šolski prostor pustiti le programe, ki so se izkazali kot uspešni.

Zadnja predavateljica je bila doc. dr. Tanja Kamin iz Fakultete za družbene vede, ki je predstavila projekt MOSA (Mobilizacija skupnosti za odgovornjši odnos do alkohola). Projekt so skupaj zasnovali MZ, IVZ, Center za socialno psihologijo na FDV in Katedra za družinsko medicino, MF,  izhajajoč iz spoznanja, da je alkohol v Sloveniji resen problem, a da ta podatek še ni del širše kolektivne zavesti v Sloveniji.

Odstopanja v tem, kako percipiramo alkohol in njegovo vlogo v družbi, so velika. Mnenja o tem, kako obravnavati vprašanje alkohola so deljena. Zato je reševanje alkoholne problematike bolj zapleteno in počasnejše, kot si želimo. Počasnejše je med drugim tudi zato, ker imamo slab pregled nad tem, kaj se na področju alkoholne problematike v Sloveniji dogaja in kje so možnosti za povezovanje in združevanje moči, da se družba bolj celostno in odgovorneje opredeli do alkohola.

Tako je nastal projekt, entiteta, ki je nadorganizacijska, z dolgim imenom Mobilizacija skupnosti za bolj odgovoren odnos do alkohola, krajše MOSA.

Cilji MOSE so:

  • vzpostavljanje mreže strateških partnerjev in spodbujanje sodelovanja med njimi;
  • vidnost že narejenega (pregled stanja – kdo, kaj, kako) in izmenjava informacij, primerov dobre prakse;
  • vzpostaviti konsenz glede razumevanja alkoholne politike med ključnimi deležniki;
  • oblikovanje kritične mase ljudi za spodbujanje bolj odgovornega odnosa do alkohola;
  • pritisk skupnosti za sooblikovanje učinkovitih ukrepov na področju problematike alkohola.

Predavanje je dostopno tukaj: Tanja Kamin

PREDSTAVITVE PROGRAMOV

V nadaljevanju so se predstavili naslednji promocijski in preventivni programi, katerih namen je zmanjševanje problematike alkohola (predstavitve posameznih projektov si lahko ogledate s klikom na ime projekta):

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se