Hitri iskalnik po
bazah podatkov

E-novice

Aktualni članki in obvestila

HITRA PRIJAVA

Prva stran | Novice in članki | Pitje alkohola v času mladostništva

Pitje alkohola v času mladostništva

7. 9. 2021 | Mosa | novica

V obdobju mladostništva je posameznik na prehodu – po eni strani ni več povsem odvisen od staršev, po drugi strani pa tudi še ni popolnoma neodvisen odrasel posameznik. Prehodnost tega obdobja se odseva tudi na nivoju možganov – le-ti so v stanju dozorevanja. Del možganov, imenovan limbični sistem¹, ki je med drugim vključen v nagrajevalni sistem² možganov, je v času mladostništva že praktično docela dozorel in že zelo občutljiv na dogodke, ki jih doživljamo nagrajajoče. Po drugi strani pa čelni predeli možganov, ki so odgovorni za tako imenovan kognitivni nadzor³, še niso docela dozoreli. Posledica časovne neskladnosti v dozorevanju omenjenih sistemov, ki je najbolj očitna med 14. in 17. letom starosti, se pri mladostniku kaže v obliki pogostejših tveganih vedenj – čelni predeli možganov v dozorevanju namreč še ne zmorejo kontrolirati želja po nagrajajočih občutkih, ki so spremljana ob tveganih vedenjih. Pogosto tvegano vedenje, po katerem segajo mladostniki, je pitje alkohola.

Poleg že omenjenega splošnega razloga za tvegana vedenja v času mladostništva, pa so mladostniki z nekaterimi specifičnimi lastnostmi lahko še bolj dovzetni za začetek pitja alkohola. Te lastnosti lahko razdelimo v dve skupini dejavnikov – to so kognitivni dejavniki in osebnostni dejavniki. Izsledki raziskav kažejo, da med kognitivne dejavnike, ki predpostavljajo, da bo mladostnik s pitjem alkohola začel prej kot njegovi vrstniki, ga bo pil pogosteje ter v večjih količinah, so (1) oslabljena kognitivna inhibicija⁴, (2) povečana impulzivnost in (3) primanjkljaji na področju izvršilnih funkcij⁵. Kot osebnostne dejavnike, ki prav tako predpostavljajo, da bo mladostnik v večji meri pil alkohol pa so raziskave identificirale visoko izraženost osebnostnih lastnosti kot so (1) ekstravertnost, (2) želja po pozornosti in (3) želja po novostih.

Pitje alkohola v času mladostništva ima lahko nepovratne učinke. Izsledki raziskav kažejo, da je proces zorenja možganov občutljiv na pitje alkohola – mladostniško pitje alkohola namreč povezujemo z neoptimalnimi spremembami na nivoju anatomije možganov, ki se kažejo v obliki manj optimalnega kognitivnega delovanja. Izsledki nevroanatomskih raziskav kažejo, da pitje alkohola v mladostništvu povezujemo s spremembami kot so (1) nižja gostota in zakasnela rast beline⁶ ter (2) nižji volumen sivine⁷ na področju čelnega in sečnega režnja. Omenjena področja so med drugim vključena v delovanje višjih možganskih funkcij, kot so pozornost, spomin, jezik, kognitivna kontrola in izvršilne funkcije. Izsledi raziskav tako kažejo, da so mladostniki, ki pijejo alkohol, na preizkusih, ki testirajo omenjene možganske funkcije manj uspešni v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki alkohola ne pijejo ali ga pijejo manj.

Povzeto po preglednih člankih Spear, L. (2018). Effects of Adolescent Alcohol Consumption on the Brain and Behaviour. Nature Reviews Neuroscience, 19(4), 197–214. https://doi.org/10.1038/nrn.2018.10 in Lees, B., Meredith, L., Kirkland, A., Bryant, B., & Squeglia, L. (2020). Effect of Alcohol Use on the Adolescent Brain and Behavior. Pharmacology Biochemistry and Behavior, 192, 172906, https://doi.org/10.1016/j.pbb.2020.172906.

¹ Limbični sistem – skupek možganskih struktur, ki so vpletene v proces čustvovanja in motivacijskega vedenja.
² Nagrajevalni sistem – sistem v možganih, ki se aktivira ob občutkih ugodja in sili k ponavljanju vedenj, ki so nagrajujoča in prinašajo ugodje.
³ Kognitivni nadzor – je izraz, ki je soroden terminu izvršilne funkcije. Kognitivni nadzor zajema vse procese, ki usmerjejo misli in vedenje v skladu s cilji.
⁴ Kognitivna inhibicija – je sposobnost zaustaviti ali prekiniti kognitivne procese, ki so v teku. Kognitivna inhibicija je ena izmed najbolj osnovnih oblik kognitivnega nadzora.
⁵ Izvršilne funkcije – je skupni izraz za spretnosti, ki omogočajo namensko in ciljno usmerjeno vedenje.
⁶ Belina – tisti del možganovine, ki vsebuje velik delež podaljškov ( t.i. akson) živčnih celic.
⁷ Sivina – tisti del možganovine, ki vsebuje velik delež celičnih teles (t.i. soma) živčnih celic.

Prispevek je pripravila: Tadea Košir, mag. psih.