Hitri iskalnik po
bazah podatkov

E-novice

Aktualni članki in obvestila

HITRA PRIJAVA

Prva stran | Novice in članki | NIJZ: 10. september, Svetovni dan preprečevanja samomora

NIJZ: 10. september, Svetovni dan preprečevanja samomora

7. 9. 2021 | Mosa | novica

Samomorilno vedenje lahko prizadene vsakogar od nas ali naših bližnjih. Ne glede na starost, je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu. Preprečevanje samomora je v prvi vrsti družbena naloga in pri tem so pomembna dejanja vseh nas. To odraža tudi vodilno sporočilo svetovnega dneva preprečevanja samomora, ki letos prvič poteka pod geslom »Ustvarjajmo upanje z dejanji«. Zaradi samomora vsako leto umre okrog 800.000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor.

Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) poročajo, da je bilo v letu 2020 v Sloveniji 369 samomorov. Samomorilni količnik (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) je tako znašal 17,57 (27,98 za moške in 7,08 za ženske) in ostaja pod dolgoletnim povprečjem.

Ob tem doc. dr. Saška Roškar z NIJZ poudarja: »Blag upad v številu samomorov, ki smo ga zabeležili v letu 2020, je vsekakor vzpodbuden. Podobna nihanja med posameznimi leti (bodisi v smeri upada ali v smeri porasta števila) smo sicer zabeležili že večkrat, zato je pri zaključevanju oziroma razlagi priporočljiva previdnost, še posebej zdaj, ko smo izpostavljeni pandemiji covid-19. Upad ali stagnacijo samomorilnega količnika v (prvem) letu pandemije covid-19 v primerjavi s predhodnimi leti lahko poskusimo razložiti z različnimi dejavniki. Okrepile so se aktivnosti ozaveščanja o vplivu pandemije na duševno zdravje in iskanju pomoči, v mnogih državah so sprožili različne oblike ekonomske pomoči, da bi zmanjšali gospodarsko škodo, delo od doma je vsaj za krajši čas lahko zmanjšalo stres, okrepile pa so se lahko tudi nekatere osebne vezi in zavedanje, da »smo vsi na istem«, kar je lahko zmanjšalo občutek stiske, tudi osamljenosti. Že v preteklosti so ugotavljali, da v času vojn in različnih družbenih kriz število samomorov upade, kar so razlagali s tem, da se poveča socialna povezanost, kohezija, v spopadanju s tistim, kar nas ogroža »od zunaj«. Ko se razmere umirijo, pa je drugače. Ker pandemija še vztraja, je eno izmed glavnih vprašanj, kakšni bodo dolgoročni vplivi pandemije na samomorilni količnik saj se bodo novi vali okužb in s tem povezani ukrepi lahko odražali na ekonomski in gospodarski situaciji, to pa posledično na duševnem zdravju prebivalstva. Stanje je zato potrebno budno spremljati in pravočasno ukrepati«.

Celotno sporočilo za medije NIJZ z navedenimi aktivnostmi različnih akterjev na področju preprečevanja samomora lahko preberete tukaj.

Samomor je pogosto povezan s tveganim ali škodljivim pitjem alkohola

Povezave med alkoholom in samomorom so že dolgo znane. Alkohol na ravni posameznika povečuje tveganje za samomor preko povečevanja impulzivnosti in agresivnosti, primanjkljajev v kogniciji ter preko povečevanja drugih dejavnikov tveganja za samomor. Družbeno-kulturne značilnosti pivskega okolja in pivskega vedenja prebivalcev določene države pa se povezujejo z gibanjem samomorilnega količnika. Svetovno gledano sodi

Slovenija med države z visoko porabo alkohola. V svetu približno 40 % ljudi, starih 15 in več let, pije alkohol. V Evropi je ta delež skoraj 60-, v Sloveniji pa kar 80-odstoten. Skoraj polovica prebivalcev Slovenije, starih 15–64 let, vsaj enkrat na leto pije na visoko tvegan način, to je na način, s katerim tvega škodljive posledice zaradi alkohola. Toleranten odnos odraslih do alkohola se prenaša na mladostnike, ki so v večini kazalnikov nad evropskim povprečjem.

V Sloveniji v povprečju vsak dan zaradi vzrokov, ki so izključno povezani s pitjem alkohola, umrejo tri osebe, zaradi samomora pa, kot zapisano zgoraj, približno ena. Torej imamo mokro kulturo z visokim samomorilnim količnikom.

VIRI POMOČI

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:

dežurnega zdravnika,
dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
reševalno službo (112) ali
urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na TELEFONE ZA POMOČ V STISKI

Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro).
TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Drugi viri pomoči in informacij

Zivziv.si

Posvet www.posvet.org (info@posvet.org; svetovalnica@nijz.si)

^{Izbrane publikacije:}

^{World Health Organization. Global status report on alcohol and health 2018. Geneva: World Health Organization, 2018. Pridobljeno 2.11.2018 s spletne strani: https://apps.who.int/iris/bitstream/handle/10665/274603/9789241565639-eng.pdf?ua=1.}

^{Hovnik Keršmanc M, Roškar M, Lavtar D, Rehberger M, Korošec A. Pitje alkoholnih pijač med prebivalci Slovenije – izsledki nacionalne raziskave o tobaku, alkoholu in drugih drogah – ATADD 2018. Ljubljana: Nacionalni inštitut za Javno zdravje, 2020 (še neobjavljeno).}
^{Zaletel M, Vardič D, Hladnik M, uredniki. Zdravstveni statistični letopis Slovenije 2019. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2021. Pridobljeno 25.5.2020 s spletne strani: https://www.nijz.si/sl/publikacije/zdravstveni-statisticni-letopis-2019}
^{Holmes J, Meier PS, Booth A, Guo Y, Brennan A. The temporal relationship between per capita alcohol consumption and harm: A systematic review of time lag specifications in aggregate time series analyses. Drug Alcohol Depend 2012; 123: 7–14.}
^{Pompili M, Serafini G, Innamorati M, Dominici G, Ferracuti S, Kotzalidis GD, in dr. Suicidal behavior and alcohol abuse. Int J Environ Res Public Health 2010; 7(4): 1392–431.}
^{Zupanc T, Agius M, Videtič Paska A, Pregelj P. Reduced blood alcohol concentration in suicide victims in response to a new national alcohol policy in Slovenia. Eur Addict Res 2013; 19: 7–12.}
^{Roche SP, Rogers ML, Pridemore WA. A cross-national study of the population-level association between alcohol consumption and suicide rates. Drug and Alcohol Dependence https://doi.org/10.1016/j.drugalcdep.2018.02.036.}

Vir novice: Nacionalni inštitut za javno zdravje.