Hitri iskalnik po
bazah podatkov

E-novice

Aktualni članki in obvestila

HITRA PRIJAVA

Prva stran | Novice in članki | Krepitev družin – zakaj in kako jih vključiti v preventivo?

Krepitev družin – zakaj in kako jih vključiti v preventivo?

26. 2. 2012 | Sanela Talić | članek

Starši imamo v življenju naših otrok pomembno vlogo in velik vpliv, ki pa se ga vse manj zavedamo oziroma mu pripisujemo vse manjši pomen. Pozitiven vpliv staršev je prav tako pomemben kot vpliv vrstnikov. To je tudi razlog, da želimo čim več staršev vključiti v preventivne programe, seveda takšne, ki dosegajo kakovostne standarde in pozitivne učinke.

Pri izvajanju družinskih preventivnih programov pa se srečujemo s tremi ovirami. Prva ovira je zelo slaba udeležba staršev. Mnogi so mnenja, da teh programov ne potrebujejo, saj naj ne bi imeli doma težav. Vendar pa so ti programi preventivni, kar pomeni, da želimo posredovati preden nastopijo potencialne težave. Druga ovira je dejstvo, da se programi osredotočajo le na družinsko okolje, s tem pa pozabljajo na pomembno vlogo, ki jo imajo lahko družine v širšem lokalnem okolju (npr. tudi v okoljih, kjer se odvija nočno življenje mladih). In tretja ovira, ki se vse bolj pojavlja, je vrzel med starši in njihovimi otroki.

Ko otroci dosežejo obdobje pubertete, starši načeloma izgubljajo nadzor nad njimi. Pubertetniki veliko več časa preživijo s prijatelji ali pa na internetu. Starševski nadzor je izključen iz najbolj priljubljenih socialnih okolij, v katerih njihovi otroci najraje preživljajo prosti čas (nočno življenje, gostinski lokali, prijatelji idr.). Znanstveni dokazi so pokazali, da obstaja tesna povezava med tveganimi oblikami vedenja, kot je na primer uporaba alkohola in drugih drog, ter prisotnostjo otrok v socialnih okoljih, v katerih starši nimajo nadzora na njimi.

Da bi dokazali vrzeli med starši in otroki ter našli nove načine družinskih preventivnih strategij, smo v okviru evropskega projekta »Krepitev evropskih družin« (»European Family Empowerment«), v katerem sodeluje šest evropskih držav (Španija, Portugalska, Švedska, Velika Britanija, Češka in Slovenija), izvedli raziskavo, v kateri so nas zanimali: uporaba drog staršev in njihovih otrok, norme glede uporabe drog, družinsko življenje (pravila, struktura družine, starševske veščine, vzgojni stili, uporaba interneta itd.). V raziskavi so sodelovali mladostniki, stari med 12 in 18 let, ter njihovi starši.

Na vprašalnik so v vseh vključenih državah večinoma odgovarjale mame. Prva zanimiva ugotovitev je, da je v Sloveniji najnižja stopnja starševskega nadzora. V državah, kjer je stopnja nadzora staršev nad njihovimi otroki višja, se ta nadzor pri otrocih kaže kot nekaj pozitivnega (med starši in otroki se kažeta večja naklonjenost in toplina).

Teme, o katerih se starši najpogosteje pogovarjajo s svojimi otroki, so predvsem šolsko delo, gospodinjska opravila, otrokovi prijatelji, prostočasne dejavnosti itd. V vseh primerih se odgovori staršev in otrok bistveno razlikujejo. Dojemanje otrok je, da se o vseh zgoraj naštetih vsebinah ne pogovarjajo v takšni meri, kot o tem poročajo starši.

Zanimivo je tudi dejstvo, da se o temah, kot so npr. alkohol, tobak, kanabis in spolnost, ne pogovarjajo pogosto. O tem poročajo tako starši kot otroci. Stvar nadaljnje raziskave je ugotavljanje vzrokov, zakaj je temu tako. Eden izmed razlogov je verjetno ta , da se starši ne zavedajo dejstva, da njihovi otroci že posegajo po drogah, ali pa si pred tem enostavno zatiskajo oči. V Sloveniji je 81 % staršev odgovorilo, da njihovi otroci nikoli niso pili alkohola, na drugi strani pa je »le« 48 % njihovih otrok poročalo, da nikoli niso pili alkohola. Tudi pri vprašanju »kaj menijo o tem, ali je bil njihov otrok v zadnjem mesecu opit« je v Slovenji 6 % staršev odgovorilo z odgovorom »da«, pri istem vprašanju pa je z enakim odgovorom odgovorilo 31 % otrok.

Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da mladoletni otroci alkohol najpogosteje dobijo v barih, od prijateljev in tudi doma (najpogosteje ga ukradejo ali pa dobijo od bratov oziroma sester, kar kaže predvsem na slab nadzor doma ali pa mogoče tudi zanikanje s strani staršev). Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri vprašanjih o uporabi tobaka ter prepovedanih drog.

Splošna ugotovitev je, da starši in njihovi otroci živijo v popolnoma različnih svetovih. Starši zaznavajo več konfliktov z njihovimi otroki, kot otroci sami, ter so mnenja, da imajo večji nadzor, kot ga imajo v resnici. Starši se moramo zavedati, da postavljanje pravil in mej ter kontrolo otroci dojemajo kot nekaj pozitivnega, saj se tako počutijo varne in ljubljene (v smislu »staršem je mar zame«).

Družinska preventiva bi morala segati onkraj meja družin ter upoštevati tudi lokalno skupnost, okolja nočnega življenja mladih, svetovno medmrežje, šole ter skupnost in kulturno okolje kot celoto. Tako bi družinske preventivne dejavnosti morale vključevati možnost vplivanja staršev tudi na tista okolja, v katerih otroci dejansko uporabljajo droge ter prevzemajo potrošniško kulturo, ki jo promovirajo alkoholna, tobačna in druge »nezdrave« industrije. Krepitev družin pomeni torej ustvarjanje takšnih programov, katerih poudarek je preventiva na ravni skupnosti ter družbe. Družine ne bi smele zavzemati apatičnega položaja, temveč bi morale postati aktiven člen z močnejšo prisotnostjo tako v posameznih skupnostih kot širši družbi.

Dejavniki, ki vplivajo na (ne)udeležbo staršev na preventivnih aktivnostih

Starši in tudi vrstniki imajo pri pitju alkohola in uporabi drugih drog mladostnikov pomembno vlogo. Ne moremo govoriti o večjem ali manjšem vplivu posameznih dejavnikov, saj na pitje alkohola, kajenje ter uporabo drugih drog vpliva več dejavnikov. Starši so pogosto mnenja, da na uporabo drog oziroma druge oblike tveganega vedenja njihovih otrok vpliva negativen pritisk vrstnikov. Karol Kumpfer in drugi (1) pa poudarjajo, da ima pozitiven starševski vpliv prav tako velik vpliv kot vrstniki. Dober odnos v družini ter odkriti pogovori sta pomembna varovalna dejavnika, ko govorimo o pitju alkohola ali uporabi drugih drog.

Obstaja kar nekaj šolskih oziroma družinskih preventivnih programov, ki so učinkoviti in prinašajo pozitivne rezultate. Dejstvo pa je, da zelo nizka udeležba staršev zmanjšuje učinke teh programov (2). Raziskava v okviru evropskega projekta »European Family Empowerment«, ki je zajela mladostnike, stare med 12 in 17 let, ter njihove starše, in v katerem poleg Španije, Portugalske, Švedske in Češke sodeluje tudi Slovenija, je pokazala, da se v naši državi preventivnih aktivnosti udeležuje slabih 35 % staršev. Udeležba je izredno nizka, med razloge za neudeležbo pa starši najpogosteje navajajo pomanjkanje časa.

Graf 1: Delež staršev, ki se udeležuje/ne udeležuje preventivnih aktivnosti

Kateri so torej tisti dejavniki, ki vplivajo na odločitev staršev glede udeležbe na preventivnih delavnicah? Peterssonova opredeljuje dejavnike v tri kategorije (3):

socialno-demografski dejavniki (izobrazba, dohodki ipd.);
psihološki in vedenjski dejavniki (npr. strah pred izpostavljenostjo);
praktični dejavniki oziroma dejavniki, povezani s programom (npr. čas trajanja programa/delavnice).

SOCIALNO-DEMOGRAFSKI DEJAVNIKI

Različne študije so pokazale, da obstajajo med starši, ki obiskujejo preventivne aktivnosti (PA) in tistimi, ki jih ne obiskujejo, pomembne socialno demografske razlike. Eden od pomembnih dejavnikov je zagotovo stopnja izobrazbe. Starši, ki se udeležujejo PA, so praviloma tisti, ki imajo višjo izobrazbo. Naslednji dejavnik, ki vpliva na udeležbo, je spol. Matere so tiste, ki jih tovrstne dejavnosti bolj zanimajo oziroma menijo, da lahko s pomočjo teh aktivnosti veliko pridobijo v smislu vzgoje otrok. Tudi pri naši raziskavi smo ugotovili, da je med tistimi starši, ki obiskujejo PA, slabih 87 % mater.

Ostali dejavniki so še spol in starost otrok. Za razliko od drugih držav, ki so sodelovale v tej raziskavi, so v Sloveniji otroci staršev, ki obiskujejo PA, stari med 9 in 14 let. Pri ostalih državah je analiza pokazala večji delež tistih staršev, katerih otroci so v starostni skupini od 15 do 17 let. Verjetno je razlog med drugim tudi v tem, da pri nas prevladujejo tiste preventivne aktivnosti, ki so usmerjene le v osnovnošolsko populacijo otrok. Nekatere raziskave uvrščajo med pomembne dejavnike še zakonski stan ter družinski dohodek.

Graf 2: Stopnja izobrazbe tistih staršev, ki se udeležujejo PA

Socialno-demografski dejavniki vsekakor pomembno vplivajo na odločitev o sodelovanju v tovrstnih aktivnostih, vendar pa ne moremo govoriti o večji ali manjši pomembnosti posameznih dejavnikov.

PSIHOLOŠKI/VEDENJSKI DEJAVNIKI

Tudi psihološki dejavniki imajo pomembno vlogo pri odločitvi staršev o obiskovanju PA. Strah pred izpostavljenostjo je najpomembnejši dejavnik pri tej odločitvi. Obnašanje otrok je prav tako pomemben dejavnik, saj starši, ki menijo, da imajo njihovi otroci vedenjske težave, pogosteje obiskujejo preventivne dejavnosti. Pomemben dejavnik neudeležbe staršev je tudi prepričanje staršev, da tovrstnih aktivnosti ne potrebujejo, saj naj doma ne bi imeli težav. Dejavniki, kot so npr. odnos staršev do alkohola in drugih drog ali družinsko življenje (čas, ki ga starši in njihovi otroci preživijo skupaj, družinska pravila, postavljanje mej ipd.), so prav tako pomembni pri odločanju glede udeležbe.

Zanimiva je bila primerjava med starši, ki obiskujejo PA, in tistimi, ki jih ne obiskujejo, oziroma primerjava vedenjskih vzorcev njihovih otrok. Pričakovali bi, da se otroci staršev, ki ne obiskujejo PA, vedejo bolj rizično, ter da med družinami prihaja do razlik v družinski komunikaciji, postavljanju meja ter starševskem nadzoru. Vendar je analiza pokazala, da v pogostosti pitja pri otrocih, katerih starši obiskujejo PA, in tistih, ki jih ne, ni razlik. Zanimiv je podatek, da je delež otrok, ki alkohol pijejo tedensko oziroma mesečno, višji pri tistih, katerih starši obiskujejo PA. Pri primerjavi odgovorov na temo komunikacije v družini, postavljanju meja ipd. ni bistvenih razlik med eno in drugo skupino staršev.

PRAKTIČNI DEJAVNIKI

V to kategorijo dejavnikov uvrščamo tiste, ki predstavljajo potencialne ovire za udeležbo. Eden od pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na neudeležbo staršev, je pomanjkanje časa. Ameriški programi za premostitev nekaterih praktičnih ovir ponujajo celo varstvo otrok in prevoz, kar pa terja dodatna finančna sredstva.

Tudi oblika in trajanje programa lahko pomembno vplivata na odločitev staršev glede udeležbe. Programi, ki jih lahko starši izvajajo doma, so bolj primerni, saj se na ta način staršem ni potrebno izpostavljati. Vendar pa je velik delež tistih staršev, ki jim ta dejavnik ne predstavlja večjih ovir.

Določene karakteristike, povezane s šolo, tudi lahko vplivajo na udeležbo staršev v šolskih preventivnih programih. Ti so zlasti odnos staršev do šole, informacije o dogajanju na šoli, ki jih starši prejmejo od svojih otrok, kvaliteta poučevanja ter tudi velikost šole.

Oblikovanje družinskih preventivnih programov, v katere bi se v prihodnosti starši vključevali v večjem deležu, predstavljajo velik izziv. Vsekakor pa je z javno zdravstvenega vidika pomembna enakost ter socialna pravičnost. To pomeni, da bi morali v PA vključiti vse starše, ne glede na socialni status, številčnost družin, spol ali katerikoli drug socialno-demografski dejavnik. Zelo je pomembno torej vključevanje vseh staršev. A ne zgolj z vidika udeležbe na PA, temveč tudi z vključevanjem v samo oblikovanje programov in izvedbo.

(1)    Kumpfer KL, Kaftarian SJ: Bridging the Gap Between Family- Focused Research and Substance Abuse Prevention Practice:Preface. J Prim Prev 2000, 21:169-183.
(2)    Dusenbury L.: Family-based drug abuse prevention programs: a review. J Prim Prev, 2000; 4:337-352.
(3)    Camilla Pettersson et al: Reasons for non-participation in a parental program concerning underage drinking: a mixed-method study BMC Public Health 2009.

Sanela Talić je generalna sekretarka inštituta UTRIP in vodja preventivnih programov
sanela@institut-utrip.si