Hitri iskalnik po
bazah podatkov

 

E-novice

Aktualni članki in obvestila

 

Za avtorje

 

HITRA PRIJAVA

Natisni stran | Povečaj velikost pisave | Zmanjšaj velikost pisave
Prva stran | Novice in članki |  ESPAD: Objavljeno mednarodno poročilo evropske raziskave o alkoholu in drogah med šolsko mladino

ESPAD: Objavljeno mednarodno poročilo evropske raziskave o alkoholu in drogah med šolsko mladino

27. 10. 2016 | Mosa | novica

Glavni namen Evropske raziskave o alkoholu in drugih drogah (ESPAD) je zbirati primerljive podatke o uporabi psihoaktivnih snovi med 15- in 16-letnimi dijaki za spremljanje trendov v posameznih sodelujočih državah kot tudi med državami. Med letoma 1995 in 2015 je bilo izvedenih šest ponovitev raziskave v 48 evropskih državah. Sumarnik podatkov, na katerih temelji poročilo za leto 2015, je na voljo na njihovi spletni strani.

RABA ALKOHOLA

Kljub ugotovljeni visoki rabi alkohola med evropskimi 15- in 16-letniki, predvsem pa čezmerni rabi alkohola, časovna primerjava z letom 1995 pokaže pozitiven trend splošnega znižanja življenjske prevalence rabe alkohola (z 89 % na 81 %) in 30-dnevne prevalence rabe alkohola (s 56 % na 47 %). Zanimiva je ugotovitev, da sta se življenjska in 30-dnevna prevalenca najizraziteje zmanjšali po vrhuncu v letu 2003. Spremembe v občasnem čezmernem pitju so manj izrazite, opaziti jih je le med fanti, prevalenca občasnega čezmernega pitja je v splošnem padla s 36 % leta 1995 le na 35 % v letu 2015.

Alkoholne pijače dijaki zaznavajo kot enostavno dostopne v večini držav. Več kot tri četrtine dijakov (78 %) je navedlo, da bi alkoholne pijače enostavno dobili, če bi želeli. Na Češkem, Danskem in v Grčiji o enostavnem dostopu poroča celo več kot 90 % dijakov. Najnižji deleži pa so se pojavljali v Moldaviji (52 %), Makedoniji (53 %) in Romuniji (60 %). V večini držav so bile zaznave o dostopnosti alkoholnih pijač med fanti in dekleti podobne.

Skoraj polovica dijakov (47 %) je poročala o rabi alkohola pri starosti 13 let ali manj. Najvišji delež so se pojavili v Gruziji (72 %), na Češkem (68 %) in na Cipru (66 %). Državi z najnižjimi deleži sta bili Islandija (14 %) in Norveška (19 %). Raba alkohola pri starosti 13 ali manj je pogostejša za fante kot dekleta. Dvanajstina dijakov je poročala o zastrupitvi z alkoholom pri starosti 13 let ali manj, a ta delež med državami močno variira: na vrhu lestvice sta bili Gruzija (22 %) in Estonija (15 %), na dnu pa Islandija (2 %) in Belgija (Flandrija) (3% ). Višji deleži so značilnejši za države vzhodne Evrope.

 V vseh sodelujočih državah z izjemo Islandije je vsaj polovica dijakov vsaj enkrat v življenju že pila alkohol – povprečna prevalenca sodelujočih držav je bila 80 % (razpon: 35–96%). Najvišje stopnje razširjenosti rabe alkohola (93 % ali več) so ugotovili za Češko, Grčijo in Madžarsko. Poleg Islandije so bile države z relativno nizko stopnjo življenjske prevalence rabe alkohola (60 % ali manj) še Albanija, Makedonija in Norveška. Skupno je 13 % dijakov poročalo, da je bilo v zadnjih 30 dneh vsaj enkrat opitih. Danska je pri tem dosegla najvišji odstotek (32 %). Države z deleži 10 % ali manj so bile Albanija, Estonija, Ferski otoki, Makedonija, Gruzija, Grčija, Islandija, Moldavija, Črna gora, Norveška, Portugalska, Švedska in Ukrajina. V povprečju se je v zadnjem mesecu vsaj enkrat opilo nekoliko več fantov (13 %) kot deklet (12 %).

Dijaki, ki so poročali o rabi alkohola v zadnjih 30 dneh, so ga v povprečju pili ob 5,4 priložnostih. Največkrat so alkohol pili dijaki s Cipra (8,2-krat) in Lihtenštajna (9,1-krat), dijaki iz Estonije, Finske, Islandije, Litve, Moldavije, Norveške in Švedske pa so alkohol pili ob štirih priložnostih ali manj. V večini držav so fantje pili ob več priložnostih kot dekleta, največje razlike so se pojavile v Bolgariji in Makedoniji (fantje pili vsaj trikrat pogosteje v zadnjih 30 dneh). Vsak tretji dijak  (35 %) je poročal o občasnem čezmernem pitju v zadnjem mesecu. Ta pivski vzorec je bil pogostejši v Avstriji, na Cipru in na Danskem, kjer je o tem poročal približno vsak drugi dijak. Najnižji deleži čezmernega pitja pa so bili ugotovljeni na Norveškem (19 %) in v Islandiji (8 %). Prevalenca čezmernega pitja je bila v povprečju za okoli 5 % višja pri fantih kot dekletih. Dijaki so na zadnji pivski dan v povprečju spili 4,7 centilitrov etanola. Količina spitega etanola je bila najvišja na Danskem (9,3 centilitrov), v Estoniji (6,2 centilitrov), na Švedskem (6,1 centilitrov), Finskem in Irskem (obe 6,0 centilitrov), najnižja pa v Moldaviji (2,1 centilitrih) in v Romuniji (2,8 centilitrih). Fantje poročajo o večjih količinah kot dekleta, ki se med posameznimi državami medsebojno bolj razlikujejo. V povprečju sta najpogostejši alkoholni pijači, po katerih posegajo dijaki, pivo (35 %) in žgane pijače (34 %). V Albaniji (68 %), Belgiji (Flandriji) (58 %), Makedoniji (54 %), v Romuniji (52 %) in na Poljskem (52 %) več kot polovica dijakov najpogosteje posega po pivu. Žgane pijače so bolj priljubljene na Malti (60 %), na Portugalskem (53 %), na Slovaškem (53 %), v Franciji (48 %) in v Monaku (48 %). O vinu kot najljubši alkoholni pijači so poročali v Ukrajini (44 %), Moldaviji (41 %) in Gruziji (39 %), o mešanih gaziranih pijačah pa v Lihtenštajnu (36 %). Na Danskem, v Estoniji, na Ferskih otokih, na Irskem, Norveškem in Švedskem je približno četrtino ali več celotne porabe alkohola predstavljal jabolčnik (cider). V teh državah je bil jabolčnik (cider) po priljubljenosti takoj za pivom ali žganjem.

 

Komentarji

Ni komentarjev.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Ste pozabili geslo za dostop?


Se še ne poznamo?

Registrirajte se zdaj

 

Arhiv novic in člankov

 
Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
Strinjam se