Hitri iskalnik po
bazah podatkov

E-novice

Aktualni članki in obvestila

HITRA PRIJAVA

Prva stran | Novice in članki | Državni zbor RS sprejel Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2018-2028

Državni zbor RS sprejel Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2018-2028

29. 3. 2018 | Mosa | novica

Državni zbor Republike Slovenije je danes sprejel Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2018-2028 (RNPDZ). Državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik je ob tem poudarila: "Resolucijo opredeljuje Zakon o duševnem zdravju in predstavlja prvi strateški dokument, ki v Sloveniji zarisuje celovito in dolgoročno strategijo razvoja na področju duševnega zdravja."

Namen sprejema Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja za obdobje 2018-2028 je krepitev in ohranjanje dobrega zdravja vseh Slovencev, preprečevanje duševne motnje od najzgodnejšega obdobja do pozne starosti, zmanjševanje stigme in diskriminacije oseb z duševnimi motnjami. Resulucija bo vzpostavila dobro podporno okolje za dobro duševno zdravje, izboljšala kompetence strokovnih služb na vseh področjih varovanja duševnega zdravja, približala službe in storitve za duševno zdravje uporabnikom in zmanjšala institucionalizacije na področju duševnega zdravja.

Z Resolucija se predvideva vzpostavitev mreže Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, mreže Centrov za duševno zdravje odraslih, vključno s starejšimi, mrežo Centrov za zgodnjo obravnavo (obstoječa mreža razvojnih ambulant se bo skladno z Zakon o celostni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami nadgradila). Pomembna pridobitev so timi za interdisciplinarno obravnavo duševnih motenj v skupnosti, ki bodo usposobljeni tudi za mobilne krizne intervencije.

Državna sekretarka je izpostavila, da je ključni izziv zgodnja pomoč, ki pomaga bolj učinkovito in preprečuje dolgotrajne posledice duševnih motenj za posameznika, družino in za družbo. "Dobra dostopnost do služb, zlasti za duševno zdravje otrok in mladostnikov bo omogočila zmanjševanje dolgoročnega bremena duševnih motenj, kajti 75% vseh duševnih motenj se začne do 24. leta starosti, polovica že do 14. leta."

Mreža regionalno povezanih medresorskih in interdisciplinarnih služb bo zagotavljala enakopravno dostopnost do storitev in programov vsej populaciji na opredeljenem območju. Okrepljena bo vloga zdravstvenih domov, v okviru katerih bodo dopolnjeni oziroma vzpostavljeni centri za duševno zdravje (25 CDZOM, 25 CDZO in 22 dopolnjenih timov v mreži razvojnih ambulant), ki se bodo povezovali s službami s področja socialnega varstva, izobraževanja in drugimi izvajalci na področju duševnega zdravja in NVO.

V vseh regijah se vzpostavlja skupnostna obravnava duševnih motenj z medresornimi in interdisciplinarnimi mobilnimi skupnostnimi timi. Izvajajo jo javne službe socialnega in zdravstvenega varstva, zaposlovanja in izobraževanja. Tako bo zagotovljena pravočasna in kontinuirana pomoč, ki izboljšuje kakovost življenja oseb z duševno motnjo ter njihovih svojcev, izboljšuje izide in stroške zdravljenja, preprečuje in/ali skrajšuje hospitalizacije in ponovno hospitalizacije. RNPDZ izpostavlja tudi okrepitev mreže rehabilitacijskih služb na področju duševnega zdravja, kjer imajo pomembno vlogo nevladne organizacije.

V Resoluciji se soočamo tudi s posebnimi izzivi zagotavljanja zadostnega števila kadrov na področju duševnega zdravja, predvsem pedopsihiatrov in kliničnih psihologov. Pedopsihiatrov je trenutno 25 v procesu specializacije in jih skozi razvoj novih služb za duševno zdravje lahko zaposlimo in obdržimo doma. Z Resolucijo se načrtuje tudi sistemska ureditev specializacije iz klinične psihologije in ciljano načrtovano razpisovanje letnih specializacij na način, da bomo ob koncu 10-letne implementacije dosegali standard 16-17 kliničnih psihologov/100 000 prebivalcev. Z načrtovano dopolnitvijo strokovnih služb se tako približujemo standardom razvitih evropskih držav.

Resolucija predvideva vzpostavitev subspecialistični timi za otroke in mladostnike, za gerontopsihiatrijo ter za določene druge motnje na področju duševnega zdravja.

Samomor je posebej med starejšimi v Sloveniji še vedno zelo pogost. Najpogostejši je tam, kjer so najslabše socialnoekonomske razmere, kjer je pogostost škodljive rabe alkohola velika, to pa so hkrati področja, kjer je dostop do zdravstvene in socialne oskrbe najslabši. "Zato posebno pozornost v RNPDZ posvečamo ukrepom za zmanjševanju samomora ter vsestranski preventivni in kurativni podpori osebam, ki s samomorom poskušajo ter svojcem oseb, ki so poskušali ali naredili samomor ter učinkovitejši obravnavi oseb, ki uživajo alkohol na tvegan ali škodljiv način.

Resolucija bo izboljšala dostop do psiholoških in psihoterapevtskih storitev, ki se bodo financirala iz javnih sredstev. Področje se bo normativno uredilo že do naslednjega leta. Uredili se bodo standardi in normativi, ter se definiral ustrezen kader, ki izvaja psihološke in psihoterapevtske storitve v mreži služb za duševno zdravje.

V Resoluciji je ustrezno zastopano tudi področje raziskovanja, spremljanja in sprotne evalvacije, kar bo omogočalo morebitne potrebne spremembe v izvajanju resolucije in oblikovanju naslednjih akcijskih načrtov, pri čemer se bodo upoštevale tudi lokalne značilnosti in potrebe.

Resolucija ima načrtovano vzpostavitev programske upravljalske strukture, ki bo vodila, koordinirala, spremljala in evalvirala implementacijo Resolucije na nacionalni in regionalni ravni. Vzpostavlja se interdisciplinarni in medresorsko sestavljen programski svet, ki bo vključeval tudi predstavnike uporabnikov, svojcev ter NVO, in bo bdel nad ustreznim načrtovanjem in izvajanjem resolucije ter bo vključen v soodločanje o spremembah. Vzpostavljajo se tudi interdisciplinarne strokovne delovne skupine, ki bodo zagotavljali ustrezen razvoj programov in orodij, načrtovanje raziskovanja, evalvacije, promocije in drugih pomembnih področij.

Resolucija vzpostavlja tudi politične strukture za podporo implementaciji RNPDZ: Vladni svet za duševno zdravje, Regijske svete za duševno zdravje ter lokalne skupine za duševno zdravje.
"Veseli smo bili tudi široke strokovne in politične podpore, ki smo je bili deležni v času priprave in javne razprave. Mnogi odzivi pričajo, da je Resolucija težko pričakovana. Želim nam veliko poguma in veliko vztrajnosti ter dobrega medsebojnega sodelovanja pri udejanjanju Resolucije, tako med sektorji na državni in lokalni ravni kot med in z različnimi službami, NVO, predstavniki uporabnikov in svojcev. Le tako bomo lahko uspešni! " je zaključila državna sekretarka Jožica Maučec Zakotnik.

Nagovor državne sekretarke Jožica Maučec Zakotnik ob glasovanju v Državnem zboru RS. Velja govorjena beseda.

Vir novice: http://www.mz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7614/