Hitri iskalnik po
bazah podatkov

E-novice

Aktualni članki in obvestila

HITRA PRIJAVA

Prva stran | Novice in članki | Celotna poraba alkohola in (dodaten) javnozdravstveni izziv

Celotna poraba alkohola in (dodaten) javnozdravstveni izziv

2. 4. 2015 | dr. Barbara Lovrečič | članek

V Glasilu Zdravniške zbornice Slovenije (ISIS 2014; 5: 67-69) je bil objavljen strokovni prispevek z naslovom Celotna poraba alkohola in (dodaten) javnozdravstveni izziv. Avtorici (Barbara Lovrečič, Mercedes Lovrečič) izpostavljata problematiko celotne porabe alkohola (registrirane, neregistrirane) ter opozarjata na dodatno tveganje za zdravje pri neregistriranem alkoholu, ki je pogosto prezrto.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) že desetletja spremlja zdravstveno problematiko alkohola tudi s pomočjo kazalnika skupna poraba alkohola, slednja loči registrirano ter neregistrirano porabo alkohola. Registrirana poraba čistega alkohola na odraslega prebivalca (starega 15 let in več) meri količino porabe alkohola v državi v litrih čistega alkohola na prebivalca na leto in ko govorimo o porabi alkohola s tem mislimo na registrirano porabo, medtem, ko neregistrirana poraba alkohola (npr. neprijavljen alkohol) ni zajeta.

Podatke o registrirani porabi alkohola na prebivalca v Sloveniji se, podobno kot v drugih državah, preračunava s pomočjo podatkov o industrijski in kmetijski proizvodnji, uvozu in izvozu ter zalogah alkoholnih pijač. Nekoliko težje je z ocenami glede neregistrirane porabe v litrih čistega alkohola na prebivalca, starega 15 let in več, ki jih ne moremo spremljati s pomočjo uradnih statistik. Po ocenah SZO delež neregistrirane porabe alkohola predstavlja do tretjino celotne porabe alkohola v EU.

Po podatkih SZO imajo prebivalci Evropske regije SZO še vedno najvišjo porabo alkohola na svetu, a je poraba v obdobju 1990-2010 upadala. Nasprotno pa t.i. skupina Centralno vzhodnih in Vzhodnih držav, kamor je SZO vključila tudi Slovenijo beleži v obdobju 2000-2010 trend naraščanja registrirane porabe alkohola in prednjači tako po registrirani kot po neregistrirani porabi alkohola, ki je nad povprečjem držav Evropske regije. Neregistrirana poraba alkohola je po podatkih najvišja v Vzhodni Evropi, še posebej v baltskih državah, Bolgariji in Sloveniji. Glede zdravstvenih posledic (alkoholna ciroza jeter), povezanih z neregistrirano porabo alkohola, izstopajo države, kot so Madžarska, Romunija in Slovenija. V Sloveniji je registrirana poraba alkohola nad povprečjem EU-27 (2006-2010), tudi po neregistrirani porabi alkohola se uvrščamo v sam vrh, kar predstavlja dodaten javnozdravstveni izziv.

Vse oblike neregistrirane porabe alkohola povzročajo poleg enakih zdravstvenih posledic kot v primeru registrirane porabe alkohola, še dodatna tveganja in posledice za zdravje. Slednja so posledica pomanjkanja nadzora z vidika higienske neoporečnosti, kakovosti in varnosti izdelka, kar konkretno, po poročanju SZO, lahko pomeni višjo vsebnost alkohola oziroma višjih koncentracij etanola v primerjavi z registriranim alkoholom, izpostavljenost kontaminantom (etil karbamat, acetaldehid, mangan, baker ipd), ter v ekstremnih primerih prisotnost metanola, ki predstavlja življenjsko ogroženost. Po podatkih SZO med največja tveganja za zdravje sodijo nadomestki alkohola, kjer gre večinoma za alkohol, ki ni namenjen zaužitju (npr. kozmetični alkohol) in domača proizvodnja, kjer je večje tveganje za zdravje zaradi kontaminacij s toksičnimi aditivi ali z denaturanti (metanol), z začimbami (npr. kumarin) ali z etil karbamatom in celo s svincem.

Članek je dostopen na:

http://www.zdravniskazbornica.si/admin/categories/magazines/pdf/isis2014-05.pdf