Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
|
|
Politike
Alkoholna politika se ukvarja z vprašanjem, kaj naj država oz. družba ukrene, da bi zmanjšala škodljive posledice rabe alkohola. Razdelimo jo lahko na pet skupin:
(1) politike, ki skušajo preprečiti vožnjo pod vplivom alkohola;
(2) politike, ki vplivajo na izobraževanje, komuniciranje o alkoholu in oblikovanje javnega mnenja o alkoholnih vprašanjih;
(3) politike ki regulirajo trg alkohola;
(4) politike, ki podpirajo zmanjševanje škode zaradi alkohola v okoljih, kjer se pije in v njihovi bližini; in
(5) politike, ki nudijo pomoč posameznikom, ki trpijo zaradi alkohola
Alkoholne politike morajo biti usklajene na mednarodni ravni z mednarodno in evropsko zakonodajo, drugimi politikami, ki se ukvarjajo z alkoholom kot blagom in mednarodnimi ukrepi za zmanjševanje škode zaradi uporabe alkohola.
Alkohol ima lahko zelo negativne posledice za zdravje in za družbene odnose, za posameznika, družino, lokalno in širšo skupnost. Pri oblikovanju preventivne alkoholne politike morajo sodelovati vlade, javno zdravstvo in drugi akterji, npr. nevladne organizacije, skupine za samopomoč, šole, delodajalci in sindikati, mediji, pa tudi oglaševalska industrija ter industrija pijač in zabave. Če želimo ustvarjati kulturo, v kateri bo odnos do alkohola odgovornejši, moramo uvideti, da so del reševanja problemov prav vsi akterji in sektorji.
Pregled glavnih političnih dokumentov s področja alkohola v mednarodnem prostoru in v Sloveniji
GLAVNI DOKUMENTI NA MEDNARODNI RAVNI
DOKUMENTI, KI SO BILI PRIPRAVLJENI S STRANI SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
- Evropska listina o alkoholu (European Charter on Alcohol, 1995)
- Deklaracija o mladih in alkoholu (the Declaration in Young People and Alcohol, 2001)
- Evropski akcijski načrti za področje alkohola (European Alcohol Action Plans)
- Evropski okvirni načrt alkoholne politike za evropsko področje (Framework for Alcohol Policy in the WHO European Region, 2006)
DOKUMENTI NA RAVNI SVETA EVROPSKE UNIJE
- Priporočilo glede uživanja alkohola pri mladih, posebej otrocih in mladostnikih (Council Recommendation on the drinking of alcohol by young people, in particular children and adolescents, 2001)
- Sklepi za Strategijo skupnosti za zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola (Council conclusion on the drinking of alcohol by young people, in particular children and adolescents, 2001)
- Sporočilo o Strategiji skupnosti za zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola v državah članicah (Communication from the Comission to the Council, the European Parliament, the European economic and social commitee and the committee of the regions, 2006)
GLAVNI DOKUMENTI NA RAVNI SLOVENIJE
- Zakon o omejevanju porabe alkohola - ZOPA (Uradni list RS, št. 15/2003)
- Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001)
- Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/2000; Uradni list RS, št. 42/2002)
- Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2013-2022
- Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/2010 z dne 30. 12. 2010)
- Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 85/2016)
- Pravilnik o načinu in postopku opravljanja pregledov in analiz krvi, urina, drugih telesnih tekočin in tkiva na prisotnost alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi (Uradni list RS, št. 121/2004)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011) v 51. členu prepoveduje delo pod vplivom alkohola, drog in drugih substanc. Z globo od 100 do 1.000 evrov se kaznuje za prekršek delavec, ki dela ali je na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih substanc.
Nekaj koristnih povezav:
http://www.ias.org.uk/buildingcapacity/index.html
"Building Capacity Project" vključuje 31 članic in 10 organizacij, ki podpirajo Evropsko komisijo pri alkoholni politiki, da bi zmanjšali velike stroške, ki so povezani z alkoholom v EU. Projekt sloni na raziskavah in ugotovitvah ostalih evropsko sofinanciranih projektov s področja alkoholne politike (npr. PHEPA, ELSA), z namenom informirati in spodbujati potrošnike na poti do zdravega življenja.
http://www.ias.org.uk/btg/index.html
"Bridging the gap" je Eurocare projekt, ki združuje 30 članic, vključno z zdravstvenimi organizacijami. Temeljni cilj projekta je integrirati evropsko alkoholno politiko s skupno strategijo preprečevanja škodljivih posledic alkohola. Prizadeva si uveljaviti priporočila glede pitja alkohola mladih.
"Eurocare" je evropsko združenje za alkoholno politiko, ki združuje 50 prostovoljnih in nevladnih organizacij iz 20-tih evropskih držav in se ukvarja s preventivo škodljivih posledic alkohola v Evropi.
http://www.ivz.si/index.php?akcija=podkategorija&p=9
Povezava z IVZ na zavihek o alkoholu: Poraba alkohola v Sloveniji in kazalci škodljivega pitja alkohola; Interakcija med alkoholom in zdravili; Uživanje alkohola in njegova škodljivost v nosečnosti.
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200315&stevilka=589
Uradni list Republike Slovenije: ZOPA - Zakon o omejevanju porabe alkohola.
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200483&stevilka=3690
Uradni list Republike Slovenije: Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1).
GLAVNI DOKUMENTI NA MEDNARODNI RAVNI
DOKUMENTI, KI SO BILI PRIPRAVLJENI S STRANI SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
- Evropska listina o alkoholu (European Charter on Alcohol, 1995) je bila podana leta 1995 s strani Svetovne zdravstvene organizacije in sprejeta s strani članic Evropske Unije (EU v nadaljevanju). Izpostavlja etična načela in cilje za promocijo in zaščito zdravja in dobrobiti vseh ljudi v EU. Evropska listina poziva članice EU k uveljavitvi učinkovitih alkoholnih politik in programov, ki bodo upoštevali različne kulturne, družbene in politične okoliščine.
Povezava: http://www.euro.who.int/document/E67946.pdf
- Deklaracija o mladih in alkoholu (the Declaration in Young People and Alcohol, 2001) je bila sprejeta leta 2001 in je nastala na podlagi Evropske listine o alkoholu. Posebej je usmerjena na populacijo mladostnikov in razvijanje političnih ukrepov, podpornih aktivnosti in ciljev, s katerimi želi zaščititi otroke in mladostnike pred pritiskom uživanja alkohola. S priporočili za omejevanje promocije alkohola in vpeljavo ukrepov, ki se nanašajo na omejitve starosti uživalcev alkohola in cene alkoholnih pijač želijo zmanjšati škodo, ki posredno ali neposredno nastaja zaradi uživanja alkohola. Deklaracija daje poseben poudarek tudi izobraževanju mladih ter je vodilni politični dokument Svetovne zdravstvene organizacije za evropsko regijo na področju mladih in alkohola.
Povezava: http://www.euro.who.int/AboutWHO/Policy/20030204_1 - Evropski akcijski načrti za področje alkohola (European Alcohol Action Plans) so v letih 1992 – 2005 predstavljali osnovo za razvoj in vpeljavo alkoholnih politik in programov v državah članicah, njihov cilj je bil predvsem zmanjševanje škode, ki nastane zaradi uživanja alkohola. Zadnji Evropski akcijski načrt za obdobje 2000 – 2005 je bil potrjen leta 1999 v Firencah na 49. zasedanju Svetovne zdravstvene organizacije za evropsko regijo. Cilji omenjenega akcijskega načrta so bili: ozaveščanje, izobraževanje in izgradnja zadostne podpore javnozdravstvenim politikam, ki so usmerjene v preprečevanje škode zaradi alkohola, zmanjševanje tveganj povezanih z uživanjem alkohola v vseh okoljih (dom, vrtec, šola, delovno mesto, skupnosti), zmanjševanje škode, ki nastane zaradi alkohola (nesreče, smrti, zlorabe …), zagotavljanje in omogočanje učinkovitega in dostopnega zdravljenja ljudem s tveganim in škodljivim načinom uživanja alkohola/odvisnikom, zagotavljanje večje zaščite otrok, mladih in ljudi, ki alkohola ne pijejo. Evropske akcijske načrte za področje alkohola je po letu 2005 nadomestil Evropski okvirni načrt alkoholne politike (European Framework for Alcohol Policy).
Povezava: http://www.euro.who.int/Document/EUR_ICP_ALDT_94_03_CN01.pdf - Evropski okvirni načrt alkoholne politike za evropsko področje (Framework for Alcohol Policy in the WHO European Region, 2006)
Glede na to, da je evropska regija znotraj območja delovanja Svetovne zdravstvene organizacije tista regija v kateri je prisotno veliko alkohola, alkohol predstavlja tretji največji dejavnik tveganja za obolevnost in prezgodnje smrti v regiji in prvi največji dejavnik tveganja pri mladih. Evropski okvirni načrti alkoholne politike zagovarjajo dokazano učinkovito ukrepanje ob upoštevanju kulturnih razlik. Pri tem poudarjajo nujnost, da v sodelovanju z drugimi deležniki vedno prevladuje javno zdravstveni vidik in interes zdravja ter določajo cilje in principe alkoholne politike; zagovarjajo usklajen pristop na mednarodni, nacionalnih in lokalnih ravneh ter vključevanje zdravstvenih delavcev in civilne sfere. Posebej izpostavljajo okolja in okoliščine brez alkohola kjer se nahajajo otroci in mladostniki, promet, delovno mesto in nosečnost ter poudarjajo pomen spremljanja in raziskovanja, izgrajevanja kadrovskih in instucionalnih kapacitet.
Povezava: http://www.euro.who.int/document/e88335.pdf
DOKUMENTI NA RAVNI SVETA EVROPSKE UNIJE
- Priporočilo glede uživanja alkohola pri mladih, posebej otrocih in mladostnikih (Council Recommendation on the drinking of alcohol by young people, in particular children and adolescents, 2001)
Priporočilo Evropsko komisijo in države članice EU poziva k raziskovanju različnih vidikov uživanja alkohola med mladostniki; razvijanju, implementaciji in evalvaciji splošnih zdravstveno-promocijskih aktivnosti, ki so namenjene otrokom, mladostnikom, njihovim staršem, učiteljem in skrbnikom; zagotavljanju in širjenju z dokazi podprtih informacij o dejavnikih, ki mlade spodbujajo k pitju alkohola, med vse zainteresirane; spodbujanju multisektorskega pristopa k izobraževanju mladih o škodljivih učinkih alkohola; podpiranju ukrepov za izboljšanje ozaveščenosti o škodljivih učinkih uživanja alkohola, tako na ravni posameznika kot družbe; povečanju vključenosti mladih pri udejstvovanju v politikah in dejavnostih, ki so namenjene zmanjševanju škodljivih učinkov alkohola; omogočanju dostopa do informacij staršem mladostnikov; ozaveščanju mladih o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola; ukrepanju glede nelegalne prodaje alkohola mladoletnim in razvijanju pristopov zgodnjega odkrivanja tveganih vedenj in preprečevanja zasvojenosti z alkoholom pri mladih.
Države članice ob tem poziva k vzpostavitvi učinkovitih mehanizmov na področju promocije, trženja in prodaje alkoholnih pijač. Znotraj tega posebej izpostavlja preprečevanje industriji, da bi proizvajala in tržila alkoholne pijače, posebej tiste, ki so namenjene otrokom in mladostnikom. Poudarja tudi pomen učinkovitih usposabljanj za prodajno in strežno osebje, da bi zaščitili otroke in mladostnike. V priporočilu Svet Evrope poziva Evropsko komisijo v sodelovanju z državami članicami k implementaciji omenjenih priporočil.
Povezava: http://eur-lex.europa.eu/pri/en/oj/dat/2001/l_161/l_16120010616en00380041.pdf
- Sklepi za Strategijo skupnosti za zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola (Council conclusion on the drinking of alcohol by young people, in particular children and adolescents, 2001)
Svet Evropske unije v sklepih za Strategijo skupnosti za zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola poziva Evropsko komisijo k predložitvi predlogov za obsežno strategijo Skupnosti, ki bo kot dopolnilo nacionalnih politik namenjena zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola.
Povezava: http://eur-lex.europa.eu/pri/en/oj/dat/2001/c_175/c_17520010620en00010002.pdf
- Sporočilo o Strategiji skupnosti za zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola v državah članicah (Communication from the Comission to the Council, the European Parliament, the European economic and social commitee and the committee of the regions, 2006)
Omenjeno sporočilo določa pristop Evropske unije za podporo in okrepitev usklajene strategije za zmanjševanje škode zaradi uživanja alkohola, ki bo temeljil na zavezanosti Evropske komisije k nadaljevanju in razvijanju ukrepov pod njenimi pristojnostmi ter razširjanju dobrih praks, ki se izvajajo v posameznih državah članicah.
Sporočilo zajema pet prednostnih področij in primerov dobrih praks iz teh področjih:
- zaščita mladih, otrok in nerojenih otrok;
- preprečevanje poškodb in smrti, ki nastanejo zaradi alkohola;
- preprečevanje škode zaradi alkohola med odraslimi in zmanjševanje negativnih učinkov alkohola na delovnem mestu;
- informiranje, izobraževanje, ozaveščanje o škodljivem vplivu in škodljivi rabi alkohola, primerni vzorci uživanja alkohola;
- razvoj, podpora in vodenje skupne baze podatkov.
Povezava: http://ec.europa.eu/health/ph_determinants/life_style/alcohol/documents/alcohol_com_625_en.pdf
- Pregled obstoječih političnih in zakonodajnih dokumentov v državah EU27 (2007), ki so usmerjeni v zmanjševanje škode povezane z alkoholom, je dostopen na spletni strani Evropske komisije, Direktorata za področje potrošnika in zdravja.
Povezava: http://ec.europa.eu/health/ph_determinants/life_style/alcohol/overviewms_alcohol_en.htm
GLAVNI DOKUMENTI NA RAVNI SLOVENIJE
- Zakon o omejevanju porabe alkohola - ZOPA (Uradni list RS, št. 15/2003) določa ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic rabe alkohola med katere šteje:
- spremljanje porabe alkohola in obsega škodljivih posledic rabe alkohola za zdravje;
- informiranje, izobraževanje in osveščanje javnosti in posameznih skupin prebivalstva o škodljivih posledicah rabe alkohola;
- usklajevanje aktivnosti za čim zgodnejše prepoznavanje oseb, ki imajo težave z alkoholom in njihovo vključevanje v preventivne programe;
- usklajevanje, spremljanje in vrednotenje preventivnih programov za posamezne skupine prebivalstva;
- priprava in izvajanje programov za spodbujanje zdravega življenjskega sloga med različnimi starostnimi in družbenimi skupinami prebivalstva ter njihovo vrednotenje;
- strokovno svetovanje in podpora institucijam, združenjem, nevladnim organizacijam, lokalnim skupnostim in posameznikom pri izvajanju preventivnih programov in pri reševanju problemov, povezanih z rabo alkohola.
- ukrepe označevanja vsebnosti alkohola na embalaži in opozorilo, da živilo ni primerno za otroke; prepoved prodaje in ponudbe alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let,
- prepoved prodaje alkoholnih pijač osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola,
- prepoved prodaje alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, iz avtomatskih samopostrežnih naprav.
Nadzor nad izvajanjem ZOPE opravljajo:
Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, Ministrstvo za zdravje (http://www.zi.gov.si/) opravlja nadzor nad:
- označevanjem živil, ki vsebujejo alkohol;
- prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, v gostinskih obratih osebam, mlajšim od 18 let;
- prodajo žganih pijač, ki vključuje tudi dodajanje žganih pijač brezalkoholnim pijačam in drugim napitkom, v gostinskih obratih od začetka dnevnega obratovalnega časa do 10. ure dopoldan;
- objavo prepovedi prodaje alkoholnih pijač in časovne omejitve prodaje alkoholnih pijač v gostinskih obratih;
- prepovedjo prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač v stavbah in na pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost;
- ponudbo brezalkoholnih pijač v gostinskih obratih glede cene.
Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, (http://www.id.gov.si/si/) opravlja nadzor nad:
- prepovedjo prodaje oziroma ponudbe alkoholnih pijač med delovnim časom na delovnem mestu.
Tržni inšpektorat Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarstvo (http://www.ti.gov.si/) opravlja nadzor nad:
- prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, v prodajalnah osebam, mlajšim od 18 let;
- prodajo alkoholnih pijač v prodajalnah osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
- prodajo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, iz avtomatskih samopostrežnih naprav;
- prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač v prodajalnah osebam, za katere se upravičeno domneva, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let;
- prepovedjo prodaje alkoholnih pijač v prodajalnah med 21. uro in 7. uro naslednjega dne;
- objavo prepovedi prodaje alkoholnih pijač in časovne omejitve prodaje alkoholnih pijač v prodajalnah.
Ministrstvo za notranje zadeve - Policija (http://www.policija.si/) opravlja nadzor nad:
- prodajo in ponudbo alkoholnih pijač in pijač, ki so jim dodane alkoholne pijače, v gostinskih obratih osebam, mlajšim od 18 let;
- prodajo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola;
- prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam, za katere se upravičeno domneva, da jih bodo posredovale osebam, mlajšim od 18 let;
- prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač v gostinskih obratih osebam, za katere se upravičeno domneva, da jih bodo posredovale osebam, ki kažejo očitne znake opitosti od alkohola.
Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport, ki opravlja nadzor nad:
- prodajo oziroma ponudbo alkoholnih pijač v športnih objektih, v katerih poteka športna prireditev, eno uro pred začetkom in med športno prireditvijo.
Povezava: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200315&stevilka=589 - Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) je bil sprejet v Državnem zboru RS leta 2001. Ta zakon določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb ter javni interes Republike Slovenije na področju medijev. V enem od svojih členov pravi, da se z oglaševanjem ne sme prizadeti spoštovanja človekovega dostojanstva ter vzpodbujati dejanj, ki škodujejo zdravju in varnosti ljudi ali zaščiti okolja ali kulturne dediščine. Zakon v celoti prepoveduje oglaševanje alkoholnih pijač, razen če je z zakonom določeno drugače.
Povezava: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200135&stevilka=2043 - Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/2000; Uradni list RS, št. 42/2002). Oglaševanje alkoholnih pijač je bilo kasneje delno dovoljeno in sicer s spremembo Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Po tem zakonu je dovoljeno oglaševanje alkoholih pijač, ki vsebujejo manj kot 15 volumenskih odstotkov alkohola. Alkoholne pijače, ki vsebujejo 15 in manj volumenskih odstotkov alkohola, se lahko oglašujejo na nosilcih, kot so bilteni, katalogi, letaki in prospekti, ki so namenjeni oglaševanju in poslovnemu komuniciranju in drugih nosilcih objavljanja informacij, razen ob cestah na plakatih, tablah, panojih in svetlobnih napisih. Te alkoholne pijače se lahko oglašujejo v časopisih in revijah, radiu in televiziji ter drugih oblikah dnevnega in periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin. Alkoholne pijače je na radiu in televiziji prepovedano oglaševati med 7. uro in 21.30, v kinematografih pa pred 22. uro.
Zakon določa tudi pogoje, ki jih mora izponjevati oglaševalsko sporočilo. Oglaševalsko sporočilo:
- ne sme spodbujati čezmerne porabe alkohola ali prikazovati pozitivne vzročne zveze med pitjem alkohola in uspehom v življenju,
- ne sme biti namenjeno mladim in prikazovati oseb, ki uživajo alkohol,
- ne sme prikazovati oseb, mlajših od 25 let,
- ne sme povezovati uživanja alkohola s povečano telesno zmogljivostjo ali z vožnjo v prometu,
- ne sme ustvarjati videza, da uživanje alkohola prispeva k uspehom v družbenem in spolnem življenju,
- ne sme poudarjati, da ima alkohol zdravilne učinke, ali da je poživilo, pomirjevalo ali sredstvo za reševanje osebnih težav,
- ne sme prikazovati abstinence ali zmernega pitja v negativni luči,
- ne sme poudarjati visoke vsebnosti alkohola kot posebne kakovosti alkoholnega izdelka,
- ne sme se pojavljati v in na stavbah, objektih in pripadajočih zemljiščih, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost ter dejavnost vzgoje, športa ter izobraževanja,
- ne sme se pojavljati na panojih, tablah, plakatih ali svetlobnih napisih, ki so od vrtcev in šol oddaljeni manj kot 300 metrov,
- ne sme se pojavljati na prireditvah, ki so v prvi vrsti namenjene mladoletnim osebam, in na športnih prireditvah,
- ne sme vključevati simbolov, podob, junakov iz risanih filmov in drugih mladinskih oddaj.
Povezava: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200052&stevilka=2452 - Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje
2013 do 2022 (ReNPVCP13-22)
(Uradni list RS, št. 39/13) prometno varnost opredeljuje kot eno od temeljnih kakovosti prometnega sistema. Resolucija postavi vizijo varnosti cestnega prometa, t.j. nič smrtnih žrtev na cestah v Sloveniji ter določa cilje, aktivnosti, kazalnike in nosilce za posamezne dejavnosti oziroma ukrepe.
Alkoholu, prepovedanim drogam in drugim psihoaktivnim snovem je v Resoluciji posvečeno posebno poglavje, ki opredeljuje naslednje aktivnosti:
- organiziranje informativnih in preventivnih akcij, ki bodo nosile jasno sporočilo, da je udeležba v prometu pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog in drugih psihoaktivnih snovi v kakršnikoli količini nesprejemljiva,
- izvajanje rednih naključnih in poostrenih nadzorov prepovedi prodaje in ponudbe alkoholnih pijač mladoletnim in opitim osebam,
- izvajanje preventivnih programov v osnovnih in srednjih šolah izvajanje promocije zdravega življenjskega sloga s ponujanjem alternativ za preživljanje prostega časa in izvajanje treningov socialnih veščin za opremljanje mladih za odgovornejši odnos do alkohola; stalno ozaveščanje mladih s preventivnimi programi mladinskih organizacij, društev in drugih NVO, ki delujejo na področju zmanjševanja tvegane in škodljive rabe alkohola in zmanjševanja povpraševanja po prepovedanih drogah in drugih psihoaktivnih snoveh,
- izvedba rednih naključnih nadzorov alkoholiziranosti voznikov motornih vozil in nadzorov uporabe drog in psihoaktivnih snovi, še posebej intenzivno v regijah, kjer to predstavlja večji problem,
- izvajanje ciljnega in koordiniranega poostrenega nadzora alkoholiziranosti in uporabe drog in drugih psihoaktivnih snovi voznikov motornih vozil v bolj tveganih obdobjih (martinovo, trgatev, "rave party", prednovoletna praznovanja...), še posebej v večjih mestih in turističnih središčih ter v okolici gostinskih obratov (diskoteke, nočni klubi, lokali...),
- redno seznanjanje javnosti o možnosti napotitve na zdravstvene preglede s svetovanjem, ki so opredeljeni v okviru nove prometne zakonodaje za voznike, ki so bili prvič pravnomočno kaznovani zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola od 0,5 do vključno 0,8 g alkohola/kg krvi,
- izvajanje, spremljanje in vrednotenje zdravstvenih pregledov s svetovanjem, kontrolnih zdravstvenih pregledov in napotitev v rehabilitacijske programe v okviru nove prometne zakonodaje,
- beleženje povratnikov.
Povezava: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=RESO92[MZ1]
- Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/2010 z dne 30. 12. 2010)ureja prometna pravila ravnanja v cestnem prometu ter pooblastila in sankcije, ki jih pri izvajanju tega zakona izrekajo pristojni organi. V posebnem poglavju obravnava psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa ter v 104. in 105. členu posebej alkohol. Vozniki ne smejo voziti vozila v cestnem prometu, niti ga začeti voziti, če so pod vplivom alkohola. Količina alkohola v organizmu je določena s koncentracijo alkohola v krvi ali tej ustrezno koncentracijo alkohola v izdihanem zraku. Vozniki imajo lahko največ do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi (g/kg) ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru (mg/l) izdihanega zraka, pod pogojem, da tudi pri nižji koncentraciji alkohola ne kažejo znakov motenj v vedenju, katerih posledica je lahko nezanesljivo ravnanje v cestnem prometu. Zakon poleg tega opredeljuje udeležence cestnega prometa, ki ne smejo imeti alkohola v organizmu ter določa načine preverjanja psihofizičnega stanja voznikov.
Povezava: http://www.uradni-list.si/1/content?id=101702
- Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 85/2016) določa načrtovanje in izvajanje nalog za preventivo in varnost v cestnem prometu, pravila in pogoje za udeležbo voznikov v cestnem prometu ter pravila in pogoje za usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil. Zakon ureja tudi udeležbo v rehabilitacijskih programih. Rehabilitacijskega programa se mora udeležiti oseba, ki ji je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in so ji bile izrečene kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi ali odklonitve preverjanja psihofizičnega stanja in jo v program napoti sodišče po opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu v primeru odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v skladu z zakonom, ki ureja prekrške. Sodišče pri določitvi ustreznega rehabilitacijskega programa, ki ga določi na podlagi zdravniškega spričevala, izbira med tremi rehabilitacijskimi programi:
1. edukacijske delavnice v obsegu najmanj šestih pedagoških ur z vsebinami o varnosti cestnega prometa, tveganjih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, odgovornosti voznikov in psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu;
2. psihosocialne delavnice v obsegu najmanj 17 pedagoških ur, od tega najmanj dve uri individualne obravnave in najmanj 15 ur dela v skupini z vsebinami o varnosti cestnega prometa, tveganjih zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, odgovornosti voznikov in psihosocialnih odnosih med udeleženci v cestnem prometu;
3. programi zdravljenja odvisnosti, ki jih izvajajo izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo dejavnost psihiatrije.
Ustreznega rehabilitacijskega programa, ki ga določi pooblaščeni izvajalec zdravstvene dejavnosti na podlagi ugotovitev kontrolnega zdravstvenega pregleda, se lahko udeleži tudi imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja enkrat v dveh letih od tedaj, ko je bil prvič pravnomočno kaznovan zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, če je bilo ugotovljeno, da je imel v organizmu več kot 0,80 grama do vključno 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,38 miligrama do vključno 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
Zakon določa tudi pogoje za izvajanje zdravstvenega pregleda s svetovanjem, ki se ga lahko udeležijo posebne skupine voznikov (npr. voznik začetnik; voznik vozila, s katerim se opravlja javni prevoz potnikov ali blaga ali prevoz oseb za lastne potrebe; učitelj vožnje med usposabljanjem kandidata za voznika ali spremljevalec; voznik, ki mu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje; voznik, ki prevaža skupino otrok) enkrat v dveh letih od tedaj, ko je bil voznik prvič pravnomočno kaznovan zaradi prekrška vožnje pod vplivom alkohola, če je bilo ugotovljeno, da je imel v organizmu do vključno 0,50 grama alkohola na kilogram krvi ali do vključno 0,24 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka.
Povezava: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2016-01-3686?sop=2016-01-3686